Na spletnem portalu pravapeticija.com je zaživela pobuda za prepoved vožnje s kolesom na relaciji Solkan-Deskle. Kot navaja neznani avtor, je bila ravno zaradi kolesarjev zgrajena asfaltirana kolesarska pot Solkan-Plave, ki pa jo kolesarji bolj redko uporabljajo. Raje se poslužujejo glavne ceste, ki je zaradi prometa zelo nevarna.
Peticija je dobrodošla. Nenazadnje, se je na soški magistralki pripetilo že preveč nesreč, žal tudi s smrtnim izidom. Prav zato ji pravimo tudi cesta smrti. Nemalokrat so jo skupili kolesarji. Včasih zaradi lastnih napak, a pogosteje zaradi neprilagojene hitrosti vozil. Glede na to, da je na tej relaciji kar nekaj nevarnih odsekov in da po njej vozi veliko tovornjakov, se lahko tudi sami, če se nanjo odpravimo s kolesom, prepričamo, kako nevarna je. Pred leti me je tovornjak s prikolico zgrešil le za nekaj centimetrov, kar je bil dovolj tehten razlog, da sem se kolesarjenju po tej cesti raje odpovedal.
| 9270 metrov dolga dvosmerna kolesarska pot med Solkanom in Plavami, ki je speljana na desnem bregu reke Soče, velja za eno najlepših v Sloveniji. Graditi so jo začeli že novembra 2013, dokončana in uradno odprta pa je bila januarja 2016. Naložba je bila vredna 4,2 milijona evrov, kar 85 odstotkov sredstev pa je prispevala EU. |
Pred slabim mesecem sta me na Vojkovi cesti v Solkanu zaustavila nizozemska turista, ki sta se, kot sta mi kasneje zaupala, odločila za kolesarsko avanturo po Evropi. Spraševala sta me po Bovcu. Sprva sem jima začel razlagati, kako prideta do glavne soške ceste, a sem se kmalu zatem spomnil, da bi bila zanju kolesarska pot Solkan-Plave veliko boljša rešitev. »Zaviti morata na most in kmalu zatem bosta na levi strani videla odcep za kolesarsko pot,« sem jima hitel razlagati. Ker pa sem bil namenjen v isto smer, do glavnega solkanskega trga, sem se jima pridružil. Na križišču pred mostom sta neuspešno iskala oznako, ki bi usmerjal na kolesarsko stezo. Z Nizozemcema, ki sta se v Sloveniji mudila prvič, sem prečkal most, kjer sta si v tako idiličnem okolju ob železniškem mostu, ki se lahko pohvali z najdaljšim kamnitim lokom na svetu in je lani dopolnil častitljivih 100 let naredila selfi. Takoj zatem se je prikazala kolesarska steza, tudi z ustrezno oznako in pomahali smo si v slovo. Žal povratne informacije nisem dobil, vseeno pa si upam trditi, da jima je relacija med Solkanom in Plavami ostala v lepem spominu. Med povratkom sem se znova zaustavil na križišču po mostu in znova brez uspeha iskal kažipot, ki bi vabil na kolesarsko pot. Zares škoda. Le kako naj turisti vedo zanjo? A dejstvo je, da tudi tisti, ki jo poznajo, včasih raje posegajo po glavni, veliko nevarnejši magistrali. Stvar navade ali kaj drugega… Če je še niste preizkusili, ste vabljeni, da to čimprej storite. Seveda imam v mislih kolesarsko stezo. Zagotovo se boste tja še večkrat vrnili… Kolesarjenje v čudovitem okolju med Sabotinom in Sočo je namreč prava sprostitev.
Marko L.
