Miha Kapelj, kandidat za župana občine Ajdovščina: ENOTEN RAZVOJ OBČINE

Foto: Arhiv MK

Za kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da se lahko v občini Ajdovščina še marsikaj postori. Obstajajo določena področja, ki v občini še niso urejena in jih je treba urediti. Želim, da se občina še bolj pospešeno razvija in s tem omogočim boljše, kvalitetnejše življenje našim občanom, tako v Ajdovščini kot tudi na podeželju. Seveda sem se o kandidaturi najprej posvetoval z našimi člani, ki so mi izrazili široko podporo,“ je svojo odločitev, da se vključi v tekmo za župana ajdovske občine pojasnil Miha Kapelj.

Miha Kapelj se rodil 2. 1. 1980 v Postojni. Mladost je preživel na Kalu pri Pivki. Po poroki si je z ženo ustvaril dom v Dobravljah. Po izobrazbi je dipl. ing. tehnologije prometa. Zaposlen je v gospodarstvu.

Kako ocenjujete trenutno stanje v občini?

Spremembe v občini so vsekakor zaznavne. Predvsem je verjetno opazno, da se že nekaj let ureja predvsem komunalna infrastruktura na področju pitne vode in kanalizacijskega omrežja. V SDS si mirne vesti lastimo del zaslug, saj naši svetniki v vseh dosedanjih sklicih občinskega sveta dosledno in glasno podpirajo občinske razvojne projekte. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da se gre tu sicer za ključen in zelo opazen del infrastrukture, še vedno pa tu govorimo o neki osnovni infrastrukturi. Še naprej je v občini zaznati dokaj neenakomeren razvoj po posameznih krajevnih skupnostih, kjer bi morali poskrbeti, da se vsa področja obravnava enakovredno. Turizem, kot ena izmed ključnih strategij občine, vsekakor ne more sloneti le na razvoju Ajdovščine kot občinskega središča, ampak zahteva enakomeren in enoten pristop po vseh vaseh, torej na področju celotne občine. Priliv gospodarskih subjektov, ki želijo investirati v nove zmogljivosti, je precejšen. Poslovne cone se polnijo in bodo v naslednjem mandatu zasedene, zato je potrebno razmišljati širše. V Ajdovščini ni več veliko mest za širjenje industrijskih con, zato je potrebno iskati zemljišča drugje v občini. Širitev dejavnosti seveda povzroča problem z zagotovitvijo ustrezne kvalificirane delovne sile, zato delavci prihajajo od drugod, predvsem iz republik bivše Jugoslavije, medtem, ko s trebuhom za kruhom dnevno odide 55 odstotkov občanov. Pojavlja se tudi problem nastanitvenih kapacitet. S prihodom tuje delovne sile so stanovanja in stanovanjske hiše v Ajdovščini in njeni okolici zelo iskano blago. Pravijo, da se ponudba na internetu obdrži zgolj dobro uro. Velik problem, pa je tudi področje kmetijstva. Še vedno ni urejeno namakanje. Mali kmetje so prepuščeni sami sebi, predvsem pri prodaji svojih izdelkov in tu jim mora občina pomagati. Realno stanje je, da se je v dolini razvilo okrog 20 velikih kmetov, ki so v svojem bistvu že podjetniki in za njihov obstoj ni strahu. Na drugi strani pa so vse manjše kmetije prenehale s svojo dejavnostjo, kar ima za posledico zaskrbljujoče zaraščanje kmetijskih zemljišč, posebno na obronkih doline.“

V zadnjem obdobju se je ajdovska občina uspešno razvijala. Kaj bi bilo potrebno še postoriti? Kje vidite rezerve?

Razvoj v zadnjih letih gre pripisati več dejavnikom. Vsekakor se lahko pohvalimo z urejanjem obrtnih con, predvsem v Ajdovščini. Vedno pa se moramo zavedati, da ima Ajdovščina izredno ugodno prometno lego in je cestno dobro povezana tako z osrednjo Slovenijo kot proti zahodu do Italije. Zaradi te ugodne lege smo vsekakor bolj zanimivo področje za investitorje. Le-ti pa so seveda glavni dejavnik razvoja. Tu smo lahko ponosni na lepo število delovnih in uspešnih domačih podjetnikov, ki svoje znanje in energijo vlagajo v domačem okolju, poleg tega pa je kar nekaj zanimanja za investicije tudi od drugod. To je lepa plat zgodbe. Druga, za občino bistveno manj ugodna slika pa govori o tem, da se naši občani množično vozijo na delo izven občine. Po podatkih naj bi se kar več kot polovica delovnega prebivalstva vozila na delo izven občine. Kar je res šokanten podatek, ki jasno kaže, da je potrebno ustvariti pogoje, da večji delež naših občanov lahko dobi priložnost delati in ustvarjati v domači občini. V povezavi s tem je potrebno najti tudi način, da dijaki in študenti, ki jih občina štipendira, tudi po končanem šolanju ostanejo v domačem kraju, tukaj delajo in si tukaj ustvarijo dom. Če lahko govorimo o dobri cestni povezavi s svetom pa je prometna situacija v sami občini in mestu Ajdovščina precej drugačna. Prometa je vsak dan več in infrastruktura temu le stežka sledi, kot se lahko pogosto prepričamo ko se skušamo prebiti skozi našo Ajdovščino. Potrebno je torej poiskati nove, drugačne prometne rešitve, da olajšamo življenje tako Ajdovcem kot ostalim. Kot v celotni državi tudi pri nas ostaja velika, in v zadnjih letih neizkoriščena, priložnost pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. Zato je treba temu posvetiti več pozornosti in energije, saj lahko le z nekaj lastnega vložka pričakujemo pomoč tudi s te plati. V naslednjem obdobju je potrebno posvetiti veliko pozornosti tudi počutju občanov; začenši z zdravstvom, varovanjem ostarelih, do kulturne in športne množičnosti. Za dobro počutje ne šteje samo beton in asfalt, šteje tudi že dolgo obljubljen kulturni hram in vsaj kakšen spomenik zaslužnemu občanu. Investicije v kanalizacije, obnove vodovodov in cest imajo že sprejeto strategijo in ne rabijo več političnega naprezanja. Potrebujejo zgolj čuječnost pri kandidiranju za Evropska sredstva in preciznost pri dobri izvedbi. Turizem je eden izmed glavnih strategij občine, pa vendar pogrešamo tudi osnovne turistične informacije, tako po vaseh kot v centru Ajdovščine.“

Foto: Arhiv MK

Kateri so glavni poudarki vašega programa?

„Najprej moramo poskrbeti za dobro počutje občanov. Občina mora poskrbeti, da se bodo tako občani, kakor tudi obiskovalci počutili prijetno. Veliko več je potrebno vlagati v zeleno energijo. Živimo namreč na območju, kjer so gozdovi okoli nas, imamo pa tudi sonce in seveda burjo, katera bi prinesla kar nekaj zelene energije. Pomagati je potrebno občanom, da bodo dobili informacijsko avtocesto. Občina se mora potruditi in zagotoviti služnost investitorjem v optično omrežje. Ravno tako, je potrebo obnoviti cestne povezave med nekaterimi kraji v občini. Nekatere ceste so že zelo podobne kakšni ruski luknjasti cesti. Potrebno je poskrbeti za mlade, tako da se jim omogoči kvalitetne programe v naših šolah. Nisem prepričan, da je štipendija dijakom, kateri se pridejo šolat v Gimnazijo Ajdovščina dosegla svoj namen. Namreč vpis ni nič boljši kot prej, zato je potrebno spremeniti program, ga dopolniti z boljšimi, atraktivnejšimi programi. Potrebno je stimulirati tudi gospodarstvenike, da ob končanem šolanju sprejmejo domače fante in dekleta. Omogočiti je potrebno razbremenitev cest v mestu Ajdovščina. Nameravamo zgraditi parkirišče na obronkih Ajdovščine in po celotnem mestu omogočiti Hop on Hop Of avtobus, kateri bo brezplačno prevažal, tako stanovalce kot turiste po Ajdovščini. S tem bomo pripomogli k boljšemu življenjskemu okolju, promet v središču Ajdovščine pa se bo tako zmanjšal. Ena glavnih točk mojega programa je krepitev domoljubja. Premalokrat se namreč zavedamo, kako lepo in čudovito deželo imamo. Poskrbeti moramo, da bodo naši otroci ponosno pokazali naš grb in zastavo, da bodo srčno zapeli našo Zdravljico in da bodo ta ponos prenašali iz roda v rod. Poskrbel bom, da bo v vseh ustanovah, predvsem pa v vzgojnih ustanovah ponosno plapolala zastava in da bo v vsaki učilnici visel grb. S tem bomo pokazali tudi vsakršnem obiskovalcu, kam je prišel in kakšna je naša kultura in naša dediščina.“

Kaj lahko obljubite občankam in občanom Ajdovščine?

Visokoleteče obljube, kot smo lahko videli v mnogih dosedanjih volitvah, tudi pri trenutnem županu, sicer zvenijo lepo in privlačno, a po navadi v veliki meri ostanejo neizpolnjene. Pri svojem delu in tudi sicer v življenju nisem navajen dajati praznih besed, ampak se vedno potrudim, da obljubljeno tudi izpolnim. Z delom v gospodarstvu se tudi hitro naučiš, da viri niso neskončni in si vedno omejen z realno situacijo, v vodenju občine tako z realnostjo proračuna in seveda tudi z odločanjem v občinskem svetu. V prvi vrsti pa obljubljam, kot sem večkrat povedal, pri svojem delu misliti na celotno občino in vse občane, brez izjem. Nekaj večjih infrastrukturnih projektov je že v teku, nekaj jih bo še potrebno izvesti in vsak bo deležen moje podpore. Obenem pa bomo delali na projektih, ki bodo izboljšali življenje ljudi in povezovali celotno občino. Marsikaj se da narediti tudi z manjšimi sredstvi, pa se opazi razlika. Enotne informacijske table po vaseh so recimo takšen primer. Turistično pisarno je potrebno pripeljati spet v center Ajdovščine, kjer je potrebna in iskana. Uredil bom javni lokalni promet po Ajdovščini in po možnosti in potrebah tudi v okoliških vaseh. Noben voz ne more lepo naprej, če vsa kolesa ne tečejo gladko, zato se bomo dogovorili o minimalni infrastrukturni opremljenosti vasi in krajevnih skupnosti ter se nato še posebej posvetili tistim področjem, ki tem kriterijem ne ustrezajo. Občanom obljubim lahko tudi oblikovanje strokovne ekipe, široko sodelovanje, odprtost in prisotnost na terenu. Ker vem kako težko je zaslužiti vsak evro, bom pazil, da ga tudi pri porabi dvakrat obrnemo. Odprli bomo nove možnost poslovnih con z bistveno manjšim vložkom Občine, zgradili kulturni dom v Ajdovščini in poskrbeli za stanovanja, tako v mestu kot na vaseh.“

Ste poročen in oče treh otrok. Kaj vam pomeni družina?

„Družina je kot čudež. Še zaveš se ne, pa se že zgodi. Moja družina mi pomeni vse. Neprecenljiv je smeh, veselje, sreča, pa tudi jok in žalost otrok, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Ampak tak je naš svet. Ne poznam človeka, ki bi bil vedno vesel ali pa vedno žalosten. Zato z ženo uspešno krmariva med vsakdanjimi izzivi, katere nam nalagajo najini otroci.“

Foto: Arhiv MK

Kako pa kaj prosti čas, vaši hobiji?

Ko si vzamem čas zase, se rad pogreznem v svet, kjer uživam. Zelo rad hodim v hribe, všeč mi je glasba. Nekaj skladb znam zaigrati tudi na diatonično harmoniko. Sem član MoPZ Srečko Kosovel, a sem si trenutno vzel premor zaradi obveznosti. Sem tudi član prostovoljnega gasilskega društva. Moj največji »hobi«, na katerega sem najbolj ponosen, pa je krvodajalstvo. Pomagati ljudem sem se naučil od mojih staršev in sam sem do danes daroval kri že 67-krat. Darovati drugim življenjsko pomembno stvar in se pri tem odlično počutiti je nekaj izjemnega.“

ML