Zadnji dan februarskega zasedanja Evropskega parlamenta so evropski poslanci razpravljali o novi strategiji ‘Od vil do vilic’, ki predstavlja del novega evropskega zelenega dogovora.
Strategija naj bi okrepila trajnost evropskega kmetijstva, spodbudila trajnostno porabo hrane ter potrošnikom zagotovila boljše informacije o izvoru hrane. V razpravi je sodeloval evropski poslanec Franc Bogovič, ki je poudaril, da morajo biti kmetje v celoti vključeni v postopek priprave končnega besedila strategije ter ukrepov, ki bodo iz nje sledili.
“Evropski potrošnik ima že sedaj na voljo najbolj kakovostno, varno ter zdravo hrano, s to strategijo pa želimo evropske standarde pridelave hrane postaviti še višje in tako določiti svetovni standard na področju trajnostne pridelave. Pričakovati je, da bo končno besedilo strategije ‘Od vil do vilic’ predlagalo krepitev prizadevanj evropskih kmetov in ribičev za spopadanje s podnebnimi spremembami, varovanje okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter hkrati povečala stopnjo ambicioznosti za znatno zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov ter uporabe gnojil in antibiotikov,” pojasnjuje Bogovič. Dodaja, da morajo biti vse rešitve, ki bodo izhajale iz evropskega zelenega dogovora oz. omenjene strategije, pripravljene v dialogu s kmeti ter z upoštevanjem vseh posledic, ki jih bo to imelo na njihov položaj.
“Ukrepi, ki bodo izhajali iz te strategije, kot tudi iz Skupne kmetijske politike EU, morajo predstavljati okolju prijaznejše kmetijske prakse. Le-te bodo hkrati orodje za motivacijo in stimulacijo kmeta, ne pa zgolj breme. Krepitev in spodbujanje ekološke in integrirane kmetijske pridelave pomaga tako kmetu kot potrošniku, ki želi vedeti, kaj jé in je za to pripravljen tudi več plačati,” pojasnjuje Bogovič.
“Kmetijstvo moramo narediti zanimivo za mlade. Kmetje in lastniki gozdov so skrbniki evropskega podeželja in njim se moramo zahvaliti za ohranjanje edinstvenih in raznolikih pokrajin v Evropi. Kmetijstvo je zato del rešitve pri spopadanju s podnebnimi spremembami in ne del problema, kot ga želijo prikazati nekateri. Evropski kmetje so v preteklosti že storili pomembne korake v boju proti podnebnim spremembam, saj so se emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva v zadnjih 30 letih zmanjšale za 25 odstotkov, v okviru Skupne kmetijske politike EU pa že desetletja uvajamo in spodbujamo trajnostne kmetijske prakse, ki jih kmetje sprejemajo. Seveda je treba prizadevanja za prehod v še bolj trajnostno družbo okrepiti, za kar pa bo kmetom potrebno zagotoviti tudi večje spodbude. S predlaganimi ukrepi moramo zlasti spodbuditi mlade kmete in pomagati družinskim kmetijam, ne pa odvračati ljudi od kmetovanja,” meni Bogovič.
Bogovič poudarja, da bo morala nova okoljska zakonodaja prepoznati prizadevanja kmetov za večjo trajnost ter jim zagotoviti več prožnosti pri učinkovitejši rabi naravnih virov, tudi s pomočjo sodobnih digitalnih tehnologij. “To pa bo treba tudi plačati, zato je za prehod v popolnoma trajnostno kmetijstvo nujna ohranitev trenutne višine proračuna za Skupno kmetijsko politiko EU, v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira EU 2021-2027,” opominja Bogovič in zaključuje, da bomo cilje večje trajnosti lahko dosegli le s pozitivnimi ukrepi, ne pa z vsesplošnim prepovedovanjem.
