Staranje prebivalstva je eden izmed glavnih izzivov s katerim se soočajo razvite države. Vedno več je zanimanja, kako bodo ljudje preživeli starost. To vprašanje pa ne pesti samo mestna središča, pač pa tudi podeželje, ki pa je pri tem žal še vedno zapostavljeno.
Mag. Elena Zavadlav Ušaj nam pove, da je Staranje družbe proces, ki je posledica razvoja na mnogih področjih, ki so povezana z zagotavljanjem boljšega zdravstvenega stanja ljudi, dviga kakovosti življenja in življenjskega standarda populacije, tehničnega in tehnološkega napredka, spremembe strukture delovnih mest, vseživljenjskega učenja in drugega. Tako je staranje prebivalstva vsekakor velik dosežek sodobnih družb, ki ga nikakor ne moremo zanemariti. Pri tem pa poudari, da v kolikor želimo ta dosežek ohraniti in obvladati ter starejšim ljudem, ki so tudi po upokojitvi še vedno vitalni, zdravi in delovno sposobni, omogočiti kakovostno starost je potrebno, da se sodobne družbe vedno bolj zavedajo pomena vlaganja v različne trajnostne in medgeneracijske programe, ukrepe in rešitve. Pri tem pa Zavadlav Ušajeva izpostavi, da le-ti nikakor ne smejo biti usmerjeni le na mestna središča, pač pa tudi na podeželje, saj imamo vedno več starostnikov tudi na podeželju, kjer se njihove težave kažejo še v večji meri. Spomni tudi na dejstvo, da govorimo o vitalnih starostnikih, ki se samostojno odločajo o svojem načinu življenja in ki še vedno želijo krepiti svoje sposobnosti in ohranjati ali poglabljati socialne stike ter se aktivno vključevati v družbena dogajanja. Tu gre tudi za ponovno vključevanje v tako imenovano socialno mrežo, v okolico in njeno življenje.
V nadaljevanju nam Zavadlav Ušajeva predstavi eno izmed možnosti reševanja prej omenjene problematike, ki se je v zadnjem času pri nas zelo prijela. To so dnevni centri, ki s svojimi pestrimi vsebinami in programi zagotavljajo starejšim aktivno vključevanje v socialno okolje in vzdrževanje psihofizične kondicije. Hkrati pa so ti centri tudi prostor medgeneracijskega sožitja in sodelovanja v njih in izven njih. Razloži nam, da center dnevnih aktivnosti predstavlja prostor druženja in aktivnega udejstvovanja starejših, kjer potekajo različne individualne in skupinske aktivnosti: tečaji, delavnice, predavanja, svetovalnice, enkratni dogodki itd. Pove tudi, da je dejavnost centrov prilagojena potrebam in željam obiskovalcev, zato je paleta ponujenih aktivnosti zelo raznolika: jezikovni tečaji, tečaji ročnih spretnosti (kvačkanje, pletenje itd.), likovne delavnice, kuharske delavnice, različne rekreativne dejavnosti, kulturni dogodki, medgeneracijska druženja z otroci in mladostniki, razstave, ekskurzije in še bi lahko naštevali. Pri tem pa ponovno poudari, da ne gre le za kakovostno preživljanje časa in dodatno izobraževanje, ampak obliko dnevnega bivanja. Torej bivanja, ki je lahko v mestu ali pa na podeželju. Tu je vsakodnevno poskrbljeno za nego, tople obroke, telovadbo, animacijo, ustvarjalne delavnice in vse tisto, kar je potrebno, da so uporabniki in uporabnice celostno preskrbljeni pod isto streho in se hkrati vsakodnevno vrnejo domov. Dnevni centri so namenjeni tako samostojnim starostnikom, kot tistim, ki potrebujejo pomoč pri negi in varstvo. Tudi čas uporabe je prilagodljiv posameznikovim potrebam. Velik pomen dnevnih centrov je tudi razbremenitev svojcev in družinskih skrbnikov. Ker pa vemo, da veliko starostnikov dnevno ostaja doma na podeželju medtem, ko njihovi mlajši družinski člani gredo v službo, je še kako potrebno reševat to problematiko širše. Pri tem pa je Zavadlav Ušajeva opozorila na veliko praznih hiš na podeželju, ki bi se lahko s pravim dialogom uredile v dnevne centre. Dnevni centri so na plečih lokalnih skupnosti. Za vsebino in strokoven kader v sedaj obstoječih centrih poskrbi Dom upokojencev. Pretekli mesec je sicer v Novi Gorici odprla svoja vrata informacijska točka projekta Sobivam, kjer se bo lahko dobilo informacije o možnostih načina življenja v tretjem življenjskem obdobju. To pa še vedno ni konkretno reševanje bivanja starostnikov, meni sogovornica.
”Čas, ko potrebujemo pomoč za starostnika pride zelo hitro in večinoma nepričakovano. Zato nikar ne mislimo, da smo sami še precej oddaljeni od tega problema, saj se potreba in povpraševanje po tovrstnih storitvah iz dneva v dan povečuje. Da bomo čim bolje pripravljeni na reševanje problematike staranja prebivalstva, moramo že danes iskati možnosti širitve dnevnih centrov, ki so se izkazali za zelo uspešno rešitev, saj se s tem zmanjšajo stroški bivanja v primerjavi z domovi upokojencev, poveča se socializacija starostnikov ter zmanjšajo se psihične težave. Hkrati pa so tudi pozitivni odzivi s strani uporabnikov, saj starejši ljudje ostajajo v svojem domačem kraju, svojci pa brezskrbno delajo. V domove tako lahko odidejo le najtežje oblike starostnikov kot npr. dementne in nepokretne osebe ter podobno. Enako dostopni dnevni centri za vseh pa naj bo vizija sodobne družbe, ” je poudarila mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Uredništvo
