Hrana predstavlja enega izmed rednih izdatkov slovenskih gospodinjstev. Zato je med ukrepi razvojnega zakona, o katerem bomo odločali 6. decembra, posebej zanimiv predlog znižanja DDV na hrano. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bi ukrep letne prihodke države zmanjšal za približno 92 milijonov evrov. Toda koliko tega bi se dejansko poznalo na računih v trgovinah?
Ob vsakem obisku trgovine se marsikdo znova vpraša, kako je mogoče, da nekaj osnovnih živil tako hitro nanese več deset evrov. Kruh, mleko, jajca, meso, zelenjava in drugi izdelki, ki jih gospodinjstva redno kupujejo, predstavljajo pomemben del družinskega proračuna.
Prav zato je vprašanje obdavčitve hrane toliko bolj zanimivo. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) med drugim predvideva znižanje davka na dodano vrednost za hrano, s čimer želi vlada zmanjšati davčno obremenitev potrošnje in prispevati k nižjim življenjskim stroškom.
Ukrep je del širšega paketa sprememb, o katerem bodo volivci odločali na zakonodajnem referendumu v nedeljo, 6. decembra 2026.
Kaj pravzaprav pomeni nižji DDV na hrano?
Davek na dodano vrednost je že vključen v ceno, ki jo kupec plača na blagajni. Če se davčna stopnja zniža, se zmanjša tudi davčni del končne cene.
To pomeni, da bi lahko bila hrana ob nespremenjeni ceni brez davka cenejša. Vendar je pomembno razlikovati med znižanjem davčne stopnje in dejansko spremembo maloprodajne cene.
Prodajalci namreč pri oblikovanju cen upoštevajo še številne druge dejavnike: nabavne cene, stroške energije, prevoza, dela in poslovanja ter razmere na trgu.
Nižja obdavčitev tako ustvarja možnost za nižje cene, sama po sebi pa še ne zagotavlja, da se bo vsak izdelek pocenil.
92 milijonov evrov manj davčnih prihodkov na leto
Ministrstvo za finance je v oceni javnofinančnih učinkov razvojnega zakona navedlo, da bi znižanje DDV na hrano pomenilo približno 92 milijonov evrov manj letnih prihodkov iz tega davka.
To je pomemben podatek, saj kaže predvideno velikost ukrepa na ravni države.
Vendar teh 92 milijonov evrov ne moremo neposredno razdeliti med gospodinjstva in dobljenega zneska predstaviti kot zagotovljen prihranek.
Dejanski učinek za posameznega kupca bi bil odvisen od njegove porabe, vrste kupljenih izdelkov in predvsem od tega, koliko davčnega znižanja bi se preneslo v končne prodajne cene.
Kaj bi to pomenilo pri običajnem družinskem nakupu?
Predstavljajmo si družino, ki vsak teden opravi večji nakup hrane. Če bi se zaradi nižje obdavčitve znižale tudi končne cene izdelkov, bi lahko prihranek nastajal postopoma, pri vsakem nakupu posebej.
Tudi razmeroma majhna razlika na posameznem računu lahko v enem letu pomeni opazen znesek.
Za ponazoritev poglejmo hipotetičen primer, ki ni uradna napoved učinkov zakona.
Če bi se celoten tedenski nakup hrane v vrednosti 100 evrov pocenil za en odstotek, bi družina prihranila en evro na teden oziroma približno 52 evrov na leto. Pri dvoodstotni pocenitvi bi bil prihranek približno 104 evre na leto.
Takšni izračuni pokažejo, zakaj je lahko že manjša sprememba cen zanimiva za gospodinjstva. Ne povedo pa, za koliko bi se hrana zaradi konkretnega zakona dejansko pocenila.
Zakaj ni nujno, da se bodo cene znižale za enak odstotek?
Znižanje DDV lahko vpliva na cene na več načinov.
V primeru močne konkurence med trgovci se lahko del davčne razbremenitve prenese na kupce. Trgovci bi lahko nižje cene uporabili tudi kot konkurenčno prednost.
Po drugi strani pa lahko del učinka izničijo višji nabavni ali drugi poslovni stroški. Prav tako ni nujno, da se bodo vsi izdelki, na katere bi se sprememba nanašala, pocenili enako.
Za presojo uspešnosti ukrepa bi bilo zato pomembno spremljati gibanje cen primerljivih izdelkov pred spremembo davka in po njej ter upoštevati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na cene hrane.
Zakaj vlada predlaga takšno spremembo?
Vlada razvojni zakon predstavlja kot paket ukrepov za izboljšanje življenjskega standarda, razbremenitev prebivalstva in krepitev gospodarske konkurenčnosti.
Med cilji posebej izpostavlja zmanjševanje življenjskih stroškov in povečanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev.
Znižanje DDV na hrano je eden od ukrepov, ki bi lahko na gospodinjstva vplivali neposredno prek vsakodnevne potrošnje.
Pri tem je pomembno, da se pričakovane koristi primerjajo tudi z javnofinančnimi posledicami. Manj prihodkov iz DDV namreč pomeni tudi manj sredstev, ki jih država iz tega vira zbere za financiranje javnih nalog.
Kaj ukrep pomeni za upokojence in družine z otroki?
Hrano kupujejo praktično vsa gospodinjstva, zato bi morebitno znižanje cen lahko koristilo širokemu krogu prebivalstva.
Za družine z več otroki, ki praviloma kupujejo večje količine hrane, bi bil lahko skupni prihranek v evrih višji kot pri manjših gospodinjstvih.
Za upokojence in gospodinjstva z nižjimi prihodki pa je pomembno predvsem to, kolikšen delež njihovega mesečnega proračuna predstavljajo osnovne življenjske potrebščine.
Vendar bi bil dejanski učinek odvisen od nakupovalnih navad in sprememb cen. Zato ni mogoče vnaprej določiti, katera skupina bi z ukrepom največ pridobila.
Referendum ne bo odločal samo o hrani
Pomembno je poudariti, da bodo volivci 6. decembra odločali o uveljavitvi celotnega Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ne zgolj o znižanju DDV na hrano.
Zakon vključuje tudi druge predvidene spremembe na področju obdavčitve, dela, podjetništva in socialnega položaja posameznih skupin prebivalstva.
Zato je treba pri odločanju upoštevati tako morebitne koristi posameznih ukrepov kot njihove stroške in širše posledice.
Bo torej hrana po novem cenejša?
Odgovor je odvisen od dveh vprašanj: ali bo zakon uveljavljen in kako se bodo na morebitno nižjo davčno obremenitev odzvale cene v trgovinah.
Znižanje DDV bi lahko ustvarilo pogoje za pocenitev dela hrane, vendar ni mogoče zagotoviti, da se bo celotna davčna razbremenitev prenesla na potrošnike.
Za kupce bo na koncu najpomembnejše, ali bodo za enako košarico živil dejansko plačali manj.
Do referenduma ostaja znižanje DDV predviden ukrep, ne že uveljavljena pocenitev. Prav zato je smiselno pred glasovanjem poznati vsebino zakona, pričakovane koristi in omejitve posameznih rešitev.
M. O.
Viri:
Opomba: Primeri družinskih prihrankov so izključno matematične ponazoritve in ne napoved dejanskih pocenitev.

































