Danes diši po domačem: slovenski zajtrk povezuje šole, kmetije in čebelarje na Goriškem

Pet preprostih živil tradicionalnega slovenskega zajtrka nas spominja na pomen domače pridelave, čebelarstva in spoštovanja hrane.
Pet preprostih živil tradicionalnega slovenskega zajtrka nas spominja na pomen domače pridelave, čebelarstva in spoštovanja hrane.

Svež kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Pet preprostih živil, ki jih dobro poznamo, danes pripoveduje veliko širšo zgodbo – o slovenskih kmetijah, čebelarjih, sadjarjih, pekih in ljudeh, ki skrbijo, da domača hrana pride na naše mize. Ob današnjem tradicionalnem slovenskem zajtrku je tudi na Goriškem priložnost, da se spomnimo, zakaj je pomembno poznati izvor hrane in ceniti delo domačih pridelovalcev.

 

Petkovo jutro ima danes prav poseben pomen. Tretji petek v novembru je tradicionalno namenjen slovenskemu zajtrku, pobudi, ki otroke in odrasle spodbuja k razmišljanju o pomenu domače hrane, zdravih prehranjevalnih navad in spoštljivega odnosa do dela kmetov ter drugih pridelovalcev.

Na prvi pogled gre za povsem običajen zajtrk. Kos kruha, malo masla, žlička medu, kozarec mleka in jabolko. Toda za vsakim od teh živil se skriva zgodba.

Zgodba o čebelarju, ki skrbi za svoje čebelje družine. O kmetu, ki vsak dan opravlja delo na kmetiji. O sadjarju, ki skozi vse leto neguje drevesa. In o peku, ki iz moke pripravi kruh.

Prav te zgodbe so bistvo tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Pet živil, ki predstavljajo bogastvo slovenskega podeželja

Tradicionalni slovenski zajtrk temelji na petih osnovnih živilih:

  • Kruh – simbol domačnosti, tradicije in spoštovanja hrane.
  • Maslo – mlečni izdelek, ki nas spomni na delo živinorejcev in mlekarn.
  • Med – dragocen čebelji pridelek, povezan z bogato slovensko čebelarsko tradicijo.
  • Mleko – eno temeljnih živil, ki opozarja na pomen domače živinoreje.
  • Jabolko – simbol sadjarstva in sezonskega uživanja sadja.

Namesto jabolka je v okviru projekta mogoče vključiti tudi drugo ustrezno sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja.

Pri projektu ni pomembno le, kaj je na krožniku, temveč tudi, od kod živila prihajajo.

Uradna pravila določajo, da mora biti kruh proizveden v Sloveniji, druga živila pa pridelana in predelana v Sloveniji.

Tako zajtrk postane tudi priložnost za spoznavanje slovenske prehranske verige.

Goriška ima svojo zgodbo domače hrane

Goriška je pokrajina z raznolikimi naravnimi razmerami, ki se odražajo tudi v kmetijstvu in prehranski tradiciji.

Od Vipavske doline in Brd do podeželskih območij v okolici Nove Gorice najdemo različne oblike kmetijske pridelave, sadjarstva in čebelarstva.

Prav zaradi te raznolikosti ima tradicionalni slovenski zajtrk tudi izrazito lokalno sporočilo.

Ko na kruh namažemo med, se lahko vprašamo, ali poznamo čebelarja iz svojega kraja. Ko ugriznemo v jabolko, lahko pomislimo na sadovnjake in ljudi, ki skrbijo za njihovo pridelavo.

Ob kozarcu mleka pa se spomnimo, da za izdelkom na trgovski polici stoji vsakodnevno delo na kmetijah in v mlečnopredelovalnih obratih.

Domača hrana namreč ni samo izdelek. Je rezultat znanja, časa, dela in sodelovanja številnih ljudi.

Zakaj ima med pri slovenskem zajtrku posebno mesto?

Med je eno najbolj prepoznavnih živil tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Slovenija ima bogato čebelarsko tradicijo, čebelarstvo pa je pomembno tudi zaradi opraševanja rastlin in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Čebele pri iskanju hrane obiskujejo cvetove številnih rastlin in s tem prispevajo k opraševanju.

Za kozarcem medu se zato skriva veliko več kot le sladek namaz. Čebelarji morajo skrbeti za zdravje čebeljih družin, spremljati razmere v naravi in odgovorno ravnati s pridelkom.

Otrokom lahko prav med pomaga razumeti, kako tesno so povezani narava, kmetijstvo in naša prehrana.

Ob tem velja spomniti, da med ni primeren za otroke, mlajše od enega leta.

Domač kruh – vonj, ki prebudi spomine

Le malo živil nas tako hitro spomni na domačo kuhinjo kot sveže pečen kruh.

Nekoč je bila peka kruha na številnih domačijah pomemben del gospodinjskega dela. Danes ga večinoma kupujemo v pekarnah in trgovinah, vendar domača peka ostaja priljubljena.

Kruh je tudi odlična priložnost za pogovor o spoštovanju hrane.

Koliko dela je potrebnega, da iz žita nastane moka in iz moke kruh? Koliko ljudi sodeluje pri njegovi pridelavi in pripravi?

Otroci lahko skozi takšna vprašanja spoznajo, da hrana ne nastane na trgovski polici.

Kaj se otroci naučijo ob tradicionalnem slovenskem zajtrku?

Tradicionalni slovenski zajtrk ni namenjen zgolj temu, da otroci pojedo jutranji obrok.

Njegov pomemben cilj je ozaveščanje o pomenu rednega zajtrkovanja, lokalne hrane, kmetijstva in odgovornega ravnanja z živili.

Takšna pobuda lahko postane izhodišče za številne zanimive dejavnosti.

Otroci lahko spoznavajo poklice, povezane s pridelavo hrane, raziskujejo poreklo živil, primerjajo različne vrste medu ali se pogovarjajo o tem, koliko hrane vsak dan zavržemo.

Zanimivo vprašanje je tudi, ali bi znali sami pripraviti vseh pet sestavin zajtrka in ugotoviti, od kod prihajajo.

Prav s takšnimi preprostimi dejavnostmi lahko otroci bolje razumejo pomen domače pridelave.

Slovenska hrana ni pomembna samo en dan v letu

Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek Tedna slovenske hrane, ki letos poteka do nedelje, 22. novembra.

Njegovo sporočilo pa se ne bi smelo končati s petkovim zajtrkom.

Pri vsakodnevnih nakupih lahko namenimo nekaj več pozornosti poreklu živil, sezonski ponudbi in lokalnim pridelovalcem.

To ne pomeni, da moramo čez noč spremeniti vse prehranske navade. Že majhne odločitve lahko pomenijo korak k bolj premišljenemu nakupovanju.

Morda naslednjič izberemo jabolka slovenskega sadjarja, obiščemo bližnjo kmetijo ali kupimo med pri lokalnem čebelarju.

Pomembno je predvsem, da se zavedamo, od kod prihaja hrana in koliko dela je vloženega vanjo.

Pet idej, kako lahko slovenski zajtrk pripravimo tudi doma

Zakaj ne bi današnjega zajtrka ponovili tudi med koncem tedna?

1. Pripravimo družinski zajtrk brez hitenja. Na mizo postavimo kruh, maslo, med, mleko in sadje ter si vzamemo čas za skupen obrok.

2. Poiščimo domačega čebelarja. Otrokom pokažimo, od kod prihaja med in zakaj so čebele pomembne.

3. Skupaj specimo kruh. Otroci lahko pomagajo pri pripravi testa in spoznajo osnovne sestavine.

4. Preverimo poreklo izdelkov. Ob nakupu mleka, masla ali sadja preberimo oznake na embalaži.

5. Poskrbimo, da hrane ne zavržemo. Iz ostankov kruha lahko pripravimo popečene rezine, kruhove kocke ali druge jedi.

Takšne dejavnosti ne zahtevajo velikih stroškov, lahko pa ustvarijo prijetne družinske trenutke.

Zajtrk, ki nas povezuje z domačim okoljem

V času, ko so trgovske police polne izdelkov z vsega sveta, je včasih dobro pogledati nekoliko bližje domu.

Tradicionalni slovenski zajtrk nas opominja, da imajo tudi najpreprostejša živila svojo vrednost in zgodbo.

Za medom stoji čebelar, za mlekom kmet, za jabolkom sadjar in za kruhom delo številnih rok.

Morda je prav to najlepše sporočilo današnjega dne: da znamo ceniti hrano, ljudi, ki jo pridelujejo, in domače okolje, iz katerega prihaja.

In če bomo ob naslednjem zajtrku nekoliko bolj pozorni na poreklo živil, bo namen današnje pobude živel tudi po koncu Tedna slovenske hrane.


Viri:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Tradicionalni slovenski zajtrk
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Sheme kakovosti in zaščiteni kmetijski pridelki in živila

Prispevek predstavlja namen in pomen projekta. Podatki o posameznih šolah, dobaviteljih ali lokalnih izvedbah niso navedeni brez njihove potrditve.