
Slovenska zastava, podoba domače kmetije ali napis »slovensko« na embalaži hitro pritegnejo pozornost kupcev. Toda ali to res pomeni, da so tudi sestavine izdelka pridelane v Sloveniji? Ni nujno. Razkrivamo, na katere podatke moramo biti pozorni, kaj pomenijo uradne oznake kakovosti in kako lahko že v nekaj sekundah bolje preverimo poreklo hrane, ki jo vsak dan postavljamo na mizo.
Ko stojimo pred trgovsko polico, se pogosto odločamo med številnimi podobnimi izdelki. Eni so cenejši, drugi obljubljajo boljšo kakovost, tretji nas nagovarjajo s slovenskimi simboli in podobami domače pokrajine.
Vse več kupcev želi vedeti, od kod prihaja hrana, ki jo kupujejo. Nekateri dajejo prednost slovenskim pridelovalcem, drugi iščejo krajše dobavne poti, tretjim pa največ pomenijo kakovost, svežina in preglednost proizvodnje.
Toda pri izbiri lahko hitro spregledamo pomembno razliko: živilo, proizvedeno v Sloveniji, ni nujno izdelano iz slovenskih surovin.
Slovenska embalaža še ne pomeni slovenskih sestavin
Predstavljajmo si kozarec marmelade, na katerem je podoba slovenskega podeželja, poleg nje pa zapis, da je izdelek proizveden v Sloveniji.
Marsikdo bi ob takšni embalaži sklepal, da je tudi sadje zraslo na slovenskih tleh. Vendar to ni nujno res.
Marmelada je lahko izdelana v slovenskem obratu, sadje zanjo pa lahko izvira iz druge države.
Podobno velja za številna druga predelana živila, kot so sokovi, omake, piškoti in različne pripravljene jedi.
Pri določanju porekla izdelka je namreč lahko pomemben kraj zadnje bistvene predelave, medtem ko imajo posamezne sestavine lahko drugačen izvor.
Zato je dobro razlikovati med tremi informacijami:
- Kje je bilo živilo pridelano? To pove, od kod izvira osnovna kmetijska surovina.
- Kje je bilo živilo predelano ali proizvedeno? To pove, kje je potekala proizvodnja oziroma predelava.
- Kdo je proizvajalec ali distributer? Podatek o sedežu podjetja sam po sebi še ne dokazuje porekla sestavin.
Prav zadnja razlika je pogosto spregledana. Slovenski naslov podjetja na embalaži namreč še ne pomeni, da je živilo slovenskega porekla.
Kaj pa slovenska zastava na izdelku?
Slovenska zastava, podoba Triglava, domače kmetije ali zelenih travnikov lahko ustvarijo vtis, da gre za domač izdelek.
Toda grafična podoba sama po sebi ni enakovredna uradnemu certifikatu porekla.
Pri označevanju živil veljajo pravila, ki prepovedujejo zavajanje potrošnikov. Kadar je poreklo živila navedeno, poreklo njegove glavne sestavine pa je drugačno, morajo biti v primerih, ki jih določajo predpisi, podane tudi ustrezne informacije o poreklu te sestavine.
Zato je vredno pogledati tudi manj opazne navedbe na zadnji ali stranski strani embalaže.
Pomembno: napis »pakirano v Sloveniji« pove, kje je bilo živilo pakirano, ne pa nujno, kje je bilo pridelano.
Oznaka »izbrana kakovost – Slovenija«: kaj nam zagotavlja?
Med oznakami, na katere je pri nakupovanju smiselno biti pozoren, je tudi »izbrana kakovost – Slovenija«.
Gre za uradno nacionalno shemo kakovosti, pri kateri morajo certificirani izdelki izpolnjevati določene zahteve glede kakovosti, pridelave oziroma predelave in porekla.
Oznake ni mogoče uporabljati zgolj zato, ker je proizvajalec slovensko podjetje. Za njeno uporabo morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji, njihovo izpolnjevanje pa se preverja v postopkih certificiranja.
Pri izdelkih, ki nosijo oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, je zato pomembno, da gre za preverjeno shemo in ne zgolj za marketinško sporočilo.
Pri tem velja poudariti, da se podrobni pogoji razlikujejo glede na vrsto živila oziroma sektor.
Kaj pomenijo evropske oznake kakovosti?
Na embalažah lahko opazimo tudi posebne evropske simbole. Ti potrošnikom pomagajo prepoznati živila, ki izpolnjujejo določene pogoje glede geografskega porekla ali tradicionalne proizvodnje.
Zaščitena označba porekla (ZOP)
Ta označba pomeni, da mora biti proizvod tesno povezan z določenim geografskim območjem, pri čemer morajo vse predpisane faze proizvodnje potekati na tem območju.
Primer slovenskega proizvoda s takšno zaščito je sir Tolminc.
Zaščitena geografska označba (ZGO)
Pri tej oznaki je povezava izdelka z geografskim območjem nekoliko drugačna. Na določenem območju mora potekati vsaj ena od predpisanih faz proizvodnje, predelave ali priprave.
Med slovenskimi primeri je Kraški pršut.
Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)
Ta oznaka poudarja tradicionalno sestavo ali način proizvodnje izdelka, ne zagotavlja pa, da živilo prihaja iz točno določenega kraja.
Zato je pomembno vedeti, da vse zaščitene oznake ne pomenijo istega.
Geografska zaščita, tradicionalni način izdelave in slovensko poreklo so različne lastnosti, ki jih ne smemo enačiti.
Pet stvari, ki jih preverimo, preden živilo položimo v košarico
Pri naslednjem obisku trgovine lahko uporabimo preprost pregled.
1. Preberimo natančno poimenovanje živila.
Ime izdelka nam pomaga razumeti, kaj pravzaprav kupujemo. Pri podobnih izdelkih se lahko sestava in način proizvodnje precej razlikujeta.
2. Poiščimo navedbo države porekla ali kraja izvora.
Kjer je takšna navedba obvezna, mora biti podana skladno s predpisi. Pri drugih živilih je lahko navedena prostovoljno, vendar ne sme zavajati.
3. Preverimo poreklo glavne sestavine, kadar je navedeno.
Posebej pri predelanih živilih je lahko poreklo osnovne surovine drugačno od porekla končnega izdelka.
4. Bodimo pozorni na uradne oznake kakovosti.
Preverimo, ali gre za priznano shemo, kot so »izbrana kakovost«, zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba.
5. Primerjajmo ceno na kilogram ali liter.
Večja embalaža ni vedno ugodnejša, prav tako ni nujno, da je najcenejši izdelek najboljša izbira glede na sestavo in kakovost.
Je slovenska hrana vedno boljša?
Slovensko poreklo je lahko pomemben razlog za izbiro izdelka, vendar samo po sebi še ne pomeni, da je vsako slovensko živilo kakovostnejše od primerljivega tujega.
Na kakovost vplivajo številni dejavniki: način pridelave, sestava, svežina, skladiščenje, predelava in ravnanje z živilom.
Prav tako krajša transportna pot ni samodejno zagotovilo za manjši okoljski vpliv. Pomembni so tudi način proizvodnje, vrsta prevoza, sezonskost in drugi dejavniki.
Kljub temu ima odločitev za domače pridelovalce lahko širši pomen. Z nakupovanjem slovenskih pridelkov lahko podpiramo domačo kmetijsko proizvodnjo, predelovalna podjetja in delovna mesta.
Za številne potrošnike je pomembna tudi možnost, da se podrobneje seznanijo s pridelovalcem in načinom pridelave.
Posebno pozornost namenimo sezonski hrani
Pri nakupovanju sadja in zelenjave je koristno upoštevati tudi letni čas.
Novembra so med značilnimi sezonskimi živili pri nas jabolka, zelje, različne vrste ohrovta, por, korenje, rdeča pesa in buče, odvisno od pridelave ter načina skladiščenja.
Če kupujemo sezonsko hrano, lahko lažje poiščemo izdelke domačih pridelovalcev. Toda tudi pri sezonskih živilih poreklo preverimo na oznaki, saj so lahko na prodajnih policah hkrati domači in uvoženi pridelki.
Dobra možnost je tudi obisk lokalnih tržnic ali neposreden nakup pri kmetih, kjer lahko prodajalca povprašamo o pridelavi in izvoru.
Zakaj je preglednost porekla pomembna?
Podatki o poreklu niso namenjeni zgolj temu, da potrošniki izbirajo med domačimi in tujimi izdelki.
Pomembni so tudi za informirano odločanje, sledljivost in zaupanje v prehransko verigo.
Če vemo, od kod živilo prihaja in kakšne oznake nosi, lažje presodimo, ali ustreza našim pričakovanjem.
Uradne sheme kakovosti pri tem zagotavljajo dodatna pravila in nadzor, vendar ne nadomeščajo branja deklaracije.
Naslednjič v trgovini poglejmo še drobni tisk
Za premišljen nakup ne potrebujemo posebnega znanja ali veliko dodatnega časa.
Včasih je dovolj že nekaj sekund, da obrnemo embalažo, preberemo navedbo porekla in preverimo, kaj nam izdelek dejansko sporoča.
Slovenska zastava ali domače ime lahko pritegneta pozornost, toda najzanesljivejša podlaga za odločitev so jasni podatki na označbi in ustrezni uradni certifikati.
Ko naslednjič na embalaži opazimo napis »Slovenija«, se zato vprašajmo še nekaj: ali je bilo živilo pri nas pridelano, predelano ali zgolj pakirano?
Razlika je lahko precej večja, kot se zdi na prvi pogled.
M. O.
Viri:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Označevanje živil ter zdravstvene in prehranske trditve
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Sheme kakovosti in zaščiteni kmetijski pridelki in živila
- Evropska unija – Pravila o označevanju porekla živil in evropskih shemah kakovosti
































