Zahteva za razveljavitev zakona o dohodnini, ki ga je sprejela Golobova vlada

Foto: Pixabay

Z novim letom so začele veljati spremembe zakona o dohodnini, zaradi katerih bodo neto plače vseh zaposlenih nižje, kot bi bile v primeru, da bi obveljala prejšnja zakonodaja, ki je bila sprejeta v času vlade Janeza Janše. Aktualna vlada Roberta Goloba je potrditev sprememb predlagala po hitrem postopku, kot bi bili v izjemnih razmerah.

Plače bodo bolj obdavčene tudi zaradi ukinitve uskladitev dohodninskih razredov z inflacijo, obdavčitev najemnin bo višja za 66 odstotkov, obdavčitev popoldanskih samostojnih podjetnikov bo višja za 150 odstotkov, bistveno se poslabšuje tudi socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

V SDS in NSi navajajo, da so spremembe zakona o dohodnini Golobove koalicije neustavne, neskladne z načelom pravne države, načelom enakosti, so retroaktivne in deloma posegajo tudi v pravico do zasebne lastnine.

V opozicijskih strankah SDS in NSi so spremembam zakona nenehno nasprotovali in ob koncu preteklega leta na Ustavno sodišče RS vložili Zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je v državnem zboru vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) sprejela 9. decembra 2022 po hitrem postopku z 49 glasovi. Ustavnemu sodišču RS predlagajo, naj njihovo zahtevo obravnavajo absolutno prednostno in zaradi nastanka težko popravljivih posledic zadržijo izvajanje zakona, ki prinaša zgolj višje davčne obremenitve. Hkrati predlagajo ugotovitev neskladnosti zakona, posledično pričakujejo razveljavitev členov zakona, kot je to sprejela koalicija.

Vladna koalicija je ukinila postopen dvig splošne davčne olajšave, ki se ne bo usklajevala z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Kot poudarjajo podpisniki zahteve za oceno ustavnosti zakona o dohodninskih spremembah iz vrst SDS in NSi, se s tem zakonom nesorazmerno posega v veljavno ureditev dohodnine.

Spremembam zakona o dohodnini nasprotujejo tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), Skupini podjetij z notranjim lastništvom, Sindikatu kmetov Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, AmCham Slovenije, Združenju bank Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Združenju Manager, Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije.

Spremembe prinašajo tudi nižjo davčno olajšavo, zvišuje se obdavčitev samostojnih podjetnikov in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter zvišuje davčno stopnjo pri oddajanju premoženja v najem. Bistveno tudi poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.