Državni zbor ni potrdil predloga spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je predvideval preimenovanje praznika vrnitve Primorske v praznik priključitve Primorske k matični domovini.
DZ je z novelo 16. aprila izglasoval preimenovanje državnega praznika vrnitve Primorske k matični domovini v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Državni svet je 23. aprila izglasoval odložilni veto na novelo. Na današnjem glasovanju v DZ se je za opredelilo 42 poslancev, proti pa 32. Po vetu DS bi moralo predlog potrditi najmanj 46 poslancev, zato ime praznika ostaja Vrnitev Primorske k matični domovini.
Nasprotnikom preimenovanja je že pred sejo DS pritrdil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, katerega stališče je tedaj povzel državni svetnik Marjan Maučec. Pred ponovnim odločanjem pa so iz DS danes znova posredovali posnetek, v katerem je Pahor poudaril, da bi bilo treba v poimenovanju praznika ohraniti dikcijo “vrnitev”. “Nismo pridobili. Samo vrnjeno nam je bilo odvzeto,” je pojasnil.
Prvopodpisani pod predlog veta, državni svetnik Branko Tomažič, je tedaj pojasnil, da sta besedi priključitev in vrnitev pomensko različni. Beseda vrnitev namreč nakazuje, da je bila Primorska prej del slovenskega ozemlja, medtem ko beseda priključitev dopušča razumevanje, da ni bila, je opozoril.
Predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem (SD). V obrazložitvi so navedli, da je omenjeni praznik globoko zasidran v zavest ljudi in da se je na Primorskem vedno praznovalo priključitev in nikoli vrnitve Primorske.
