V turistično privlačnem Pulju je priljubljena lokacija Galebove stijene doživela drastične spremembe. Ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti na Hrvaškem, znana po skokih v vodo in raziskovanju podvodnih jam, je zaradi ekoloških in varnostnih razlogov odslej zaprta za javnost. Ta odločitev je posledica skrbi za ohranjanje naravnih habitatov in zaščito obiskovalcev.
Hrvaška Javna ustanova Natura Histrica in Mestna občina Pulj sta se odločili za zaprtje Galebovih stijen zaradi prevelikega števila obiskovalcev, kar je ogrozilo naravne habitate in varnost ljudi. V poletnih mesecih je pritisk obiskovalcev postal nevzdržen. Nepremišljeno odlaganje kajakov, konflikti med izposojevalci in kopalci ter neupoštevanje pomorskih zakonov so pripomogli k poslabšanju stanja.
Neustrezna uporaba kajakov povzroča trenje ob obalo, kar vodi v nastajanje mikroplastike, ki dodatno onesnažuje okolje. Analize vode so pokazale povečano prisotnost bakterij, kot sta Escherichia coli in črevesni enterokoki, kar pomeni, da je jama občasno zdravstveno neprimerna za kopanje.
Galebove stijene so del evropske mreže Natura 2000, kar pomeni, da so obiskovalci dolžni pridobiti ustrezna dovoljenja. Za kršitelje so predvidene visoke kazni: posamezniki bodo kaznovani z zneski med 50 in 260 evri, medtem ko lahko pravne osebe doletijo kazni od 600 do 1.300 evrov. Vstop v jamo brez dovoljenja bo posameznika stal 132 evrov, pravne osebe pa bodo lahko plačale med 3.300 in 26.500 evri.
V jami prebivajo zaščitene vrste, kot so netopirji in sredozemski medvedki, ki so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Čeprav golobi niso zaščiteni, tudi oni že stoletja naseljujejo jamo, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja tega edinstvenega ekosistema.
Zaprtje Galebovih stijen je kljub prizadetosti obiskovalcev nujen ukrep za zaščito naravne dediščine in zagotavljanje varnosti. Prav tako opozarja na potrebo po odgovornem ravnanju in spoštovanju zakonodaje, ki je v korist tako narave kot ljudi.
Spletno uredništvo