Kolumna
V četrtek, 2. septembra je bila na RTV-jevem programu na sporedu prva Tarča nove sezone. V njej so svoja mnenja soočili gospodarski minister Zdravko Počivalšek iz SMC, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj iz NSi, predsednica Socialnih demokratov in evropska poslanka Tanja Fajon ter predsednik LMŠ Marjan Šarec.
Debata v oddaji je tekla o tokovih denarja iz državnih podjetij za različne storitve in posle (dejansko je šlo za problematiko domnevno spornega oglaševanja državnih podjetij v nekaterih slovenskih medijih), povezovanju in izključevanju slovenskih političnih strank, politični razcepljenosti, nizki stopnja precepljenosti ter predlogu zakona o kaznovanju groženj politikom po uradni dolžnosti. V oddaji se je sicer na veliko problematiziralo o potezah predstavnikov slovenske vladajoče koalicije, skoraj nobene omembe pa ni bilo glede dejansko spornih dejanj opozicijskih politikov.
Pri prvi točki, ki je bila v oddaji na tapeti (tj. domnevno sporno oglaševanje podjetij v nekaterih slovenskih medijih), je bilo zanimivo videti, da je bila srž kritike uperjena zlasti proti bolj konservativno oz. politično-nazorsko desno usmerjenim medijem (Demokracija, Domovina, e-Maribor, Zavod Iskreni in tudi Nova24TV), ki so jih v oddaji kratko malo označili kot »medije blizu SDS« in jim očitali, da neupravičeno prejemajo oglaševalski denar, ki naj bi se s tem posredno pretakal v žepe določenim (seveda za KUL-ovce nezaželenim) političnim strankam. Šarec je pri tem vehementno spomnil, da je v času, ko je on vodil slovensko vlado pozval slovenska podjetja naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo laži, nestrpnost in sovraštvo. Mimogrede so ob tej Šarčevi potezi v Združenju novinarjev in publicistov dejali, da gre pri njegovi potezi za enega najhujših pritiskov politikov na medije v zadnjih letih. Čeprav se nekdanji kamniški župan ob svoji tedanji izjavi sicer ni izrecno opredelil na katere medije je s tem mislil, je bilo iz letala razvidno, da je imel vaški klovn s šestimi popravnimi izpiti v mislih vse tiste medije, ki ne pišejo po nareku leve politične struje in so svetovnonazorsko nekoliko bolj desno usmerjeni. Očitno pa »Serpentinška« v času njegovega vodenja slovenske vlade (med 13. septembrom 2018 in 29. januarjem 2020) po drugi strani niti malo ni motila nestrpnost, sovraštvo in zaničevanje ki ga širijo številni levo usmerjeni portali, kot npr. Mladina in Necenzurirano.si ali pa dejstvo, da se takšna in drugačna sovražna čustva čedalje pogosteje širijo tudi na RTV Slovenija.
Tudi ko je beseda nanesla na domnevno sporne prakse oglaševanja, ni bilo tako rekoč nobene besede namenjene pretakanju denarja in oglaševanju v liberalnih oz. levo usmerjenih medijih, številni od katerih so nedvoumno blizu levi opoziciji (zlasti stranki Levica in njenim satelitom iz kroga nevladnih organizacij, med katere sodi tudi Jenullova Protestna ljudska skupščina, ki je de facto prevzela vlogo neuradne opozicije trenutni slovenski vladi in ki se promovira zlasti z anarhističnimi petkovimi protesti). Takšen primer levim strankam naklonjenih medijev je Levici naklonjena Mladina, na spletni strani katere redno oglašujejo številna podjetja. Če samo bežno pogledamo njihovo trenutno spletno stran, na njej med drugim opazimo oglase za Mercator, Kino Šiška, Slovensko oglaševalsko zbornico, Zavarovalnico Grave itd.
V nadaljevanju je debata tekla o predlogu zakona, ki v primeru sprejetja predvideva kaznovanje žalitev politikov po uradni dolžnosti. Pri tem so se prav tako kresala mnenja med Cigler Kraljem in Počivalškom na eni ter Fajonovo in Šarcem na drugi strani. Na tem mestu je imel Šarec sicer polna usta vznesenih besed o domnevni neprimerni komunikaciji nekaterih politikov, ki so člani sedanje koalicije, zlasti predsednika vlade Janeza Janše (kateremu je očital celo ustvarjanje spletne vojske internetnih trolov, ki naj bi po njegovem nareku na socialnih omrežjih – zlasti Twitterju – napadala in žalila politične nasprotnike Slovenske demokratske stranke). Zanimivo pa je, da predsednik LMŠ-ja za svoje trditve ni predstavil nobenih konkretnih dokazov. Prav tako je zopet pozabil pomesti pred svojim lastnim pragom, in sicer je »pozabil« omeniti »dostojnost«, »prijaznost« in »uglajenost« komunikacije mnogih članov lokostrelske koalicije (KUL), proti katerim premier Janša s svojimi spletnimi objavami dejansko izpade pravi angel. Čeprav bi lahko neprimerni komunikaciji članov Levice, LMŠ, SAB in SD napisali kar cel roman, se za potrebe tega kratkega prispevka raje fokusirajmo na najbolj primitivne objave KUL-ovcev.
Za enega najbolj prostaških in verbalno nasilnih se je v zadnjih letih izkazal radikalni poslanec Levice Miha Kordiš, ki je na svojem Twitter profilu izkazoval svoje lepe manire, s tem da je zmerjal podjetnike s »kapitalističnimi prašiči«, pozival, da jih je »potrebno obrati do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti nagnati v morje«, žalil male podjetnike in gospodarstvenike, s tem ko je malo in srednje gospodarstvo označeval za »kramarsko gospodarstvo«, pošiljal Janšo na psihiatrijo v Polje in še bi lahko naštevali. A pri Kordišu se lahko vse to brez težav pomete pod preprogo, saj je vendar »naš« in ima v imenu svobode govora pravico reči oz. zapisati prav vse kar mu pade pod jezik. Dvojna merila očitno veljajo tudi za Lidijo Divjak Mirnik (ki je namigovala, da so ljudje vredni manj kot živali), Jerneja Štromajerja (ki je kristjane zmerjal z umazanimi živalmi in poniževal slovenske olimpijske športnike), Kamala Izidorja Shakerja (ki je po Twitterju širil seksizem – »Ta prav dec pošlje babo po čike!«), Marka Bandellija (ki je žalil udeležence SDS-ovega tabora v Lepeni in ljudi pošiljal na Goli otok) in še številne druge. Za razliko od lucidnih besed Počivalška, ki je tekom debate direktno povedal, da je potrebna ničelna toleranca do vsakršnega sovražnega govora, pa sta Fajonova in Šarec nenehno sprevračala debato na nekaj tistih Hojsovih in Janševih neposrečenih Twittov, iz katerih so dominantni mediji (za razliko od dejansko problematičnega sovražnega govora, ki ga nenehno širijo politiki in aktivisti blizu KUL-a) vselej ustvarjali cele afere. Pri tem so v oddaji na platno v ozadju nenehno projicirali tistih nekaj bolj neposrednih izjav koalicijskih politikov, ki so jih objavili na spletu, znova pa ni bilo ne duha ne sluha o odvratnih zapisih Bandellija, Divjak Mirnikove, Kordiša, Shakerja, Štromajerja in drugih eminentno vzgojenih levičarjev.
Matej Markič
