V veljavo je stopil zakon o visokem šolstvu, ki ga je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič označil za pravo “reformo” visokega šolstva, zlasti na področju financiranja, s čimer prinaša nekatere pomembne spremembe. V skladu z zakonom bodo visokošolski zavodi časovno prilagojen študij prvič razpisali za študijsko leto 2029/2030. Čeprav naj bi prispeval k večji kakovosti visokošolskih zavodov in njihovi finančni stabilnosti, zakon prinaša tudi potencialne težave, ki jih bodo študenti občutili neposredno.
Problematika časovno prilagojenega študija
Ena od pomembnejših sprememb, ki je povzročila razburjenje, je nadomestitev izrednega študija s časovno prilagojenim študijem. Minister Papič trdi, da gre le za spremembo poimenovanja in ne za ukinitev izrednega študija. Kljub temu pa so na zasebnih fakultetah izrazili zaskrbljenost zaradi možnosti podaljšanja trajanja študija in omejitev pravic študentov.
“Zastavili smo široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj zakon, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju,” je ob sprejetju zakona poudaril minister Papič.
Podaljšanje trajanja študija
Študenti na zasebnih fakultetah so zbrali podpise za ohranitev izrednega študija, saj menijo, da bo nov zakon podaljšal čas študija, kar bi lahko vplivalo na njihovo sposobnost dokončanja izobraževanja. Na ministrstvu trdijo, da študenti niso prisiljeni vsakega letnika opravljati dve leti, ampak lahko obveznosti opravijo v enem letu. Vendar pa to ne odpravlja skrbi, da bi daljše obdobje študija lahko povzročilo dodatne finančne obremenitve.
Vpliv na pravice študentov
Pomembna skrb med študenti je, da bi nov zakon lahko omejil njihove pravice. Ministrstvo zagotavlja, da za študente v časovno prilagojenem študiju veljajo enake pravice kot prej, razen če so zaposleni ali samozaposleni. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bodo študenti resnično ohranili vse pravice, ki so jih imeli prej pod statusom izrednega študenta.
Uvajanje mikrodokazil
Zakon uvaja tudi mikrodokazila, ki so namenjena prilagodljivosti na trgu dela. Gre za krajša izobraževanja, ki omogočajo pridobitev specifičnih znanj in spretnosti. Čeprav je to lahko koristno za diplomante, ostaja odprto vprašanje, ali bodo ta izobraževanja resnično dostopna vsem študentom in kakšni bodo stroški za pridobitev mikrodokazil.
Zakon, ki naj bi visokošolskim zavodom zagotovil več sredstev in avtonomije, vključuje številne določbe o financiranju zavodov. Vendar pa ostajajo vprašanja, kako bodo te določbe dejansko vplivale na kakovost izobraževanja in dostopnost za študente.
Spletno uredništvo
