Slovenska policija je letos obravnavala že več kot 40.000 oseb, ki so nedovoljeno vstopile v državo.
Direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Marko Gašperlin je zato v sredo, 27. septembra 2023, podrobneje predstavil aktivnosti policije v zvezi s preprečevanjem nedovoljenih vstopov v Slovenijo in obvladovanjem povečanega migracijskega toka.
Kot je Gašperlin poudaril v izjavi za javnost, so policisti v sredo zjutraj na nekaterih najbolj kritičnih delih meje, zlasti s Hrvaško, še okrepili svoje aktivnosti:
“Trenutno gre za območje policijskih uprav Novo mesto in Koper, kjer podatki in analize policije kažejo na največjo obremenjenost. Poudarjamo, da ne gre za vzpostavitev notranje kontrole na meji, ampak za okrepljene izravnalne ukrepe, ki jih v policiji že ves čas izvajamo na obmejnih območjih. Naše aktivnosti bodo še naprej usmerjene v zagotavljanje varnosti ob notranjih mejah, predvsem pa v odkrivanje in prijetje tihotapcev in odkrivanje druge čezmejne kriminalitete ter s tem zagotavljanje varnosti vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije.”
Z novo strategijo dela po ukinitvi sistematičnega nadzora na mejah letos prijeli že 275 tihotapcev migrantov
Povedal je, da se je slovenska policija temeljito pripravila na vstop Hrvaške v schengensko območje in v ta namen pripravila novo organizacijsko strukturo. Sistematičen mejni nadzor, ki je z vstopom Hrvaške v schengensko območje ukinjen, tako nadomeščajo s tako imenovanimi izravnalnimi ukrepi, v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo:
“Da je nova organizacija dela ustrezna, kažejo tudi rezultati dela policije pri obvladovanju nedovoljenih migracij. Policija je namreč letos do sedaj prijela prek 41.700 tujcev, potem ko so nedovoljeno prešli mejo, in 275 storilcev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika RS (t. i. tihotapljenje ljudi).”
Migranti zlorabljajo možnost zaprošanja za mednarodno zaščito, zato se zavzemajo za spremembo evropske zakonodaje
“Težava pa je, da več kot 98 odstotkov prijetih tujcev v policijskem postopku izrazi namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, zato jih policija preda v nadaljnji azilni postopek. Tudi v primeru ponovnega prijetja teh tujcev po samovoljni zapustitvi azilnega doma ti ponovno izrazijo namero in policija jih lahko samo vrne v azilni dom. S tovrstnimi problemi se srečujejo vse države Evropske unije, kjer so ilegalne migracije bolj kot ne tranzitne narave in je namera oziroma vloga za mednarodno zaščito samo način, da se tujci izognejo postopkom vračanja po sporazumih oziroma v državo izvora. Žal to evropska zakonodaja trenutno omogoča, zato si še toliko bolj želimo, da bi prišlo do sprejetja t. i. EU migracijskega pakta, ki je v postopku sprejemanja v organih EU,” je pojasnil Gašperlin.
Nedovoljene migracije so v porastu, ne le v Sloveniji, ampak celotni Evropski uniji
Dejstvo je, da se število nedovoljenih prehodov meje nasploh v EU, še posebej pa na t. i. zahodnobalkanski poti letos povečuje. Za to je po njegovih besedah več razlogov, med njimi je tudi pomanjkljiv nadzor na zunanjih mejah EU:
“Zato si na vseh nivojih v okviru EU prizadevamo, da se ta situacija izboljša, slovenska policija pa je pripravljena tudi aktivno pomagati pri tem oz. to že počnemo: do nedavnega v okviru bilateralnega sodelovanja s Severno Makedonijo, z napotitvami slovenskih policistov v misije agencije Frontex, tovrstno pomoč smo že ponudili tudi Hrvaški. Določeni specifični problemi, ki dodatno generirajo te migracije, pa so tudi v regiji Zahodnega Balkana, naj omenim samo neusklajen vizni režim Srbije in BiH z Evropsko unijo, ki ga izkoriščajo tako kriminalne združbe kot migranti, na primer iz Turčije, Rusije, Kitajske, še do nedavnega tudi Kube, Burundija, Tunizije.”
Na najbolj kritičnih obmejnih območjih so poostrili ukrepe, ki pa ne pomenijo ponovne uvedbe mejne kontrole!
Gašperlin je še dejal, da je slovenska policija zaradi opisane situacije še dodatno intenzivirala izvajanje možnih ukrepov (t. i. izravnalni ukrepi) predvsem ob meji s Hrvaško, pa tudi Madžarsko. Povedal je, da so v okviru svojih pooblastil poostrili nadzor na najbolj na kritičnih delih meje, seveda ob upoštevanju trendov, rezultatov analiz tveganja in razpoložljivih kadrovskih virov policije.
Konkretno so v policiji dodatno intenzivirali delo na več lokacijah na območjih policijskih uprav Novo mesto in Koper, kjer podatki in analize kažejo na največjo obremenjenost. Na določenih lokacijah zagotavljajo izvajanje policijskih aktivnosti 24 ur na dan, število in opremo policistov sproti prilagajamo ocenam varnostnih tveganj. Prav tako so intenzivirali ‘prikrite civilne’ kontrole čezmejnega prometa s ciljem odkrivanja organiziranih prevozov tujcev. Intenzivno sodelujejo tudi z vsemi sosednjimi državami v t. i. mešanih policijskih patruljah in s poostrenimi nadzori.
Ponovna uvedba mejne kontrole po njihovi oceni niti ne bi bila učinkovita
Ob tem pa Gašperlin opozarja, da naštetih ukrepov nikakor ne smemo enačiti s ponovno uvedbo mejne kontrole, kar prakticira Avstrija na naši skupni meji in kar uvajajo tudi nekatere druge schengenske države.
“Po naši oceni taka kontrola ne bi dala pričakovanih rezultatov, saj se nedovoljeni prehodi meje, tudi v večjih skupinah, ne dogajajo na glavnih prometnicah. Prevoze z vlaki, taksiji, avtobusi pa že sedaj uspešno odkrivano z nesistematičnimi kontrolami na osnovi indikatorjev tveganja v okviru izravnalnih ukrepov.“
Spletno uredništvo Vir: Policija
