To je zgodba o edini večji stavbi sredi polj med Grčno in Solkanom, ki je nudila streho nad glavo številnim graditeljem novega mesta. V sklopu praznovanja 70. obletnice začetka gradnje Nove Gorice so postavili razstavo o tej stavbi.
Opekarna z italijanskim imenom Fornace Goriziana di Laterizi je bila zgrajena leta 1922. Verjetno je nadomestila starejšo opekarno, ki je bila porušena v vojni in je stala v zdajšnjem borovem gozdičku, za vzhodnim obzidjem tedanjega goriškega pokopališča.
Na poziv Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici so se odzvali številni ljudje, ki so o frnaži vedeli povedati marsikaj zanimivega in arhivu pri nastajanju razstave pomagali tudi z različnimi fotografijami in drugim materialom. V Galeriji Frnaža v stavbi Krajevne skupnosti Nova Gorica bo razstava na ogled do 30. oktobra, od tam pa jo bodo preselili v avlo novogoriške mestne hiše, kjer bo gostovala do 11. novembra.
Osrednja stavba frnaže se je raztezala v dolžini 125 metrov ob Erjavčevi ulici s podaljškom v osi stavbe 50 metrov proti severu, do slemena pa je merila 17 metrov. Pred glavnim poslopjem je stala upravna stavba, v kateri je zdaj Krajevna skupnost Nova Gorica, in jo je od osrednje stavbe ločevalo 15 metrov široko dvorišče. Ob ulici in na zahodni strani glavne stavbe so bile še pritlične sušilnice za opeko. Leta 1934 je prišla v last podjetja SAME s sedežem v Benetkah. Po nekaterih podatkih naj bi obratovala še leta 1944, po drugih pa je prenehala delovati že pred drugo svetovno vojno. Po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1947 je opekarna ostala na jugoslovanskem ozemlju in bila leta 1948 nacionalizirana. Sedaj stavbe ni več, ker so jo zaradi razpadajočega stanja podrli. Ostala je le nekdanja upravna stavba, v kateri je na ogled razstava o frnaži.
Uredništvo
