Letos so v Sloveniji zaznali porast primerov mišje mrzlice, več je tudi hospitalizacij in obravnav bolnikov, sporočajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Velik porast so zabeležili tudi v goriški regiji. Okrevanje lahko traja več tednov oz. celo mesecev.
V tem letu so v državi potrdili že 213 primerov mišje mrzlice, največ, 23 oseb je zbolelo v idrijski občini. V goriški regiji so po 12 primerov zabeležili tudi v novogoriški in ajdovski občini, v tolminski 8.
Običajno se bolezenski znaki pojavijo od dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa tudi od nekaj dni do dveh mesecev. Najprej nastopi visoka vročina, mrzlica, prisotni so močni glavoboli in bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oz. mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Kot pojasnjujejo na NIJZ, se bolezen z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
