Vroče je, vsi iščemo senco. Vsem tehnološkim izboljšavam navkljub pa bomo najbolj prijeten hlad še vedno našli pod drevesom, ki ima pred nadstreški in tendami še številne druge prednosti. Drevesa dajejo naravno senco brez učinka tople grede, poskrbijo za kisik, užitne plodove, les, so dom mnogim živim bitjem, hkrati pa še varujejo pred radovednimi pogledi.
Še ne tako dolgo nazaj je vsako dvorišče imelo svoje drevo za senco, tudi vsaka vas je v svojem središču imela družabni kotiček pod mogočnim drevesom. Pod drevesom se je posedalo in klepetalo, ali pa sprejemalo pomembne dogovore in podpisovalo listine. Zaradi svoje mogočne rasti – močnih korenin, ki čvrsto vkopane v zemljo kljubujejo neurjem, in k soncu stegajočim se vejam, ki poleti dajejo gosto senco, je od nekdaj imelo pomemben vpliv na človeka. Zato je simbolik, povezanih z drevesom, toliko kot je dežel na svetu in še več. Najbolj slovensko drevo je lipa, ki jo je kot simbol povezovanja slovenstva Levstik namenoma izpostavil v svojem Martinu Krpanu. Pod krošnjo vaške lipe, ki jo je že v 8. stoletju imela vsaka slovenska vas, pa so se zbirali vaški pomembneži in odločali o skupnih zadevah. Pod osrednjim vaškim drevesom so potekala zborovanja, tu so se odločale pravde, pod lipo so se prebirali uradne novice in razglasi, ali pa so se ljudje tu zbirali za zabavo, pod lipo peli in plesali …
Senca pod gosto krošnjo je bolj hladna in bolj prijetna od sence pod nadstreškom ali tendo, ker zrak kroži med gosto poraščenimi listi. Listi absorbirajo ogljikov dioksid in nas oskrbujejo s kisikom – strokovnjaki ocenjujejo, da eno zrelo listnato drevo dnevno pridela kisika za 2 do 10 ljudi!! Ker drevo potrebuje kar nekaj let do zrelosti, so stara drevesa naša največja dragocenost. Ekološka korist velikega drevesa lahko tudi za 92 % presega korist pravkar vsajenega drevesca. Zato je treba varovati stara drevesa. Zasaditev skoraj 1000 drevesc po Ajdovščini pa je nadvse dragocena naložba za prihodnost – hvala Taja in Ivo Boscarol. Ta drevesa imajo že sedaj pomemben vpliv na življenje v mestu, v nekaj kratkih letih pa se bodo razrasla v odrasla drevesa in pomembno ohladila poletno temperaturo v mestu ter nas oskrbovala s kisikom. Mestna drevesa pomagajo ohlajati tudi zgradbe, kar posledično zmanjšuje potrebo po električnih ventilatorjih ali klimatskih napravah. Z absorbiranjem CO2, ki spodbuja globalno segrevanje, pa drevesa temeljno rešujejo ekološke tegobe človeka.
Spletno uredništvo, vir: Občina Ajdovščina
