Na življenje in umetnost gleda predvsem iz duhovnih vzgibov. Deluje kot slikarka in kiparka, sicer po svoji profesiji ekonomistka, ki se uveljavlja kot svojevrstna raziskovalka na področju postmodernega trženja. Sama meni, da s svojimi deli oddaja dušo. Tokrat je izdala knjigo Trženje duše.
Že sam naslov nakazuje, da je umetnost produkt umetnikovih emocij, duhovnega odraza življenja umetnika in razmišljanj, ki po njenem mnenju šele s tržnimi prijemi oživijo. V knjigi vsebinsko izhaja iz generiranja številnih abstrakcij postmodernega trženja, kapitalistične transformacije umetnosti in koncepta trženja umetnosti. Preučevani so torej, vsi adekvatni vidiki, tržni deležniki in dimenzije, ki izhajajo iz družbe in vplivajo na vrednostni sistem umetnosti.
S trženjsko vsebino želi avtorica ustvariti način podpore razvoju in prezentaciji umetnosti v gospodarskem okolju in se tako slednje loteva bolj poslovno. Ob tem umetnica povezuje umetnost in poslovni svet na medsebojno odvisen način, ki ne škodi njuni avtonomiji in identiteti. Monografijo namenja vsem, ki jih zanima raziskovanje tako trženja kot tudi umetnosti ali pa morda presek obeh ved. Vsebina predstavlja niz izhodišč in odpira vprašanja za nadaljnje raziskovanje fenomena trženja umetnosti.
Simoničeva vzporedno deluje kot vizualna umetnica na področju likovne umetnosti, slikarstva in kiparstva, ter sodeluje na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Kontinuiteto, ki opredeljuje delo Simoničeve, zaznamo v izredni naklonjenosti do linije in spretnosti, s katero jo uporablja v svojih likovnih delih. Dela Simoničeve vsebujejo svojsko estetiko in skladnost, iz katere nedvomno veje neka transcendentalnost. Za ljubitelje arhetipne starejše umetnosti so njena dela tako nedvomno mikavna za ljubitelje tako renesančne umetnosti kot sodobnejših stiliziranih slogov.
Avtoričin obširen in najbolj znan opus del se ponaša z naslovom Ona. Omenjeni opus je bil že večkrat predstavljen doma in v tujini. Umetnica si je pridobila mednarodno veljavo, ko je v letu 2013 oblikovala poznano slovensko skulpturo Dečka miru, simbol miru, ki ga je leto pozneje prejel papež Frančišek v Vatikanu, simbolično, z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Omenjena keramična skulptura Dečka miru se nahaja v Vatikanskem muzeju. Istega leta je bila postavljena še bronasta izvedba Dečka miru z namenom sprave slovenskega naroda in stoji ob vhodu v NOB park na Trnovem pri Gorici. Oba projekta sta potekala v sklopu delovanja Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob.
Patricija Simonič je tudi avtorica cikla slikarskih del Križevega pota in oltarne slike z motivom sv. Bernarda, ki si jih lahko ogledamo v grajski kapeli iz 17. stoletja v kraju Pernovo pri Žalcu. Med njena zadnja dela štejemo še obširnejši sakralni cikel del Nadangelov, slovito Zadnjo večerjo, več portretov Marije in Jezusa, ter figure ženskega lika iz ustvarjalnega opusa del Ona.
