Sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu so v navzočnosti predsednikov Slovenije in Italije Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle podpisali dokument o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine.
“Imamo priložnost, da se od zdaj naprej 13. julija ne spomnimo le požiga Narodnega doma, temveč tudi vrnitve Narodnega doma v last Slovencem. To je sijajna prelomna točka v skupni zgodovini Slovenije in Italije, ki je pomembna za oba naroda kot tudi za Evropo,” je v nagovoru povedal predsednik R Slovenije Borut Pahor, ki je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. “Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici,” je poudaril po podpisu. Dodal je, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo.
Dokument o vrnitvi zgradbe, v kateri je v zadnjem času fakulteta za prevajalstvo in tolmače, so podpisali predstavniki italijanskih oblasti na več ravneh, rektor tržaške univerze ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. “Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost,” je izpostavil. Po njegovih besedah s slovenskim predsednikom danes zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje.
Pahor in Mattarella sta se kupaj srečala tudi s predstavniki obeh manjšin ter obiskala Narodni dom in se vpisala v zlato knjigo. Slovenski predsednik je nagovoril slovenske novinarje in današnje dogodke označil za navdih “za naš skupen evropski dom” in dodatno vzpodbudo sožitju med državama.
Slovesnosti v Trstu se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je poudaril, da smo danes obrnili nov list skupne, še bolj povezane prihodnosti naših dveh narodov, ne le v Trstu, ob meji, temveč v Evropski uniji miru, spoštovanja razlik in sodelovanja.
Zaradi pandemije covida-19 je slovesnost ob vrnitvi Narodnega doma, ki so ga 13. julija 1920 požgali pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin, potekala zelo okrnjeno. Osrednjo kulturno prireditev, ki jo je slovenska manjšina pripravljala ob 100-letnici požiga, so zaradi pandemije preložili za leto dni.
Ob podpisu memoranduma je bil med drugim navzoč tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je bil kot skoraj sedemletni deček priča požigu tedaj največjega simbola slovenstva v Trstu. Predsednika Slovenije in Italije sta mu danes pred podpisom izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.
Predsednika Slovenije in Italije sta pred slovesnostjo v Trstu položila venca k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi.
Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti v Bazovici poudarila, da gre za zgodovinski dan, “prelomni dan za zgodovino Trsta, za zgodovino te meje”. Po njenem mnenju je pomembno tudi dejstvo, da sta se predsednika poklonila na dveh simbolnih krajih.
