Kmetovalka in podžupanja Občine Brda, Teja Jelina je vselej nasmejana, dobrovoljna, poštena in pozitivna ženska, ki ima zelo rada ljudi. „Sem velik optimist in zelo realno gledam na svet. Vse bo dobro! Sploh v tem času, ko smo vsi zaskrbljeni zaradi svetovne spremembe, ki pa bo zagotovo kmalu minila in se bomo vrnili v stare tirnice naših življenj,“ pravi Teja Jelina, ki se bo udeležila volitev v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v volilni enoti Nova Gorica, ki zajema občine Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren – Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija, Cerkno in Renče – Vogrsko.
„Sem žena, gospodinja in kmetovalka, priženjena na moževo sadjarsko in vinogradniško kmetijo, ponosna mama dveh deklet, ki prehitro odraščata. Zelo odgovorno in resno opravljam svoje delo, včasih še preveč, sem redoljubna in natančna pri delu,“ se je za začetek predstavila sogovornica.
Zakaj ste se odločili kandidirati na volitvah KGZS?
„Na pobudo kolegov sem sem odločila, da se udeležim volitev v KGZS, ker bom mogoče lahko s svojim pristopom pripomogla k izboljšavam delovanja zbornice. Sicer je bila to vedno bolj moška domena, ampak tudi ženske imamo močan in vztrajen glas in vem, da z mešano družbo lahko vsi skupaj naredimo veliko dobrega za naše kmetijstvo.“
Kaj menite o dosedanjem delovanju KGZS?
„Delovanja KGZS ne spremljam redno, ker vse informacije dobivam neposredno iz panoge sadjarstva, v katerem delam. Dela dobro, lahko bi pa še boljše. Je nekaj zadev, ki jih ne pokriva tako, kot bi jih morala in zato smo tukaj ljudje, ki lahko direktno iz terena podamo predloge za izboljšave in če je pravi posluh, se te tudi uresničijo. Manjka komunikacija med deležniki, ministrstvom, zbornico in kmeti, manjka podpora kmetijskim panogam, sploh v sadjarstvu. Imamo odlična jabolka in hruške, ampak imamo tudi izvrstne češnje, jagode, marelice, fige. Potrebujemo specialiste na teh področjih, ki bodo pridobivali znanja v tujini in nam znanje predajali. Potrebujemo strokovnjake, ki bodo na voljo kmetom, vedno in ob vsakem trenutku.“
Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu?
„Pozitivno, ker ga vodi prava oseba. Ministrica Aleksandra Pivec je v meni pustila veliko zaupanje v njeno delo in srčno upam, da bo z delom nadaljevala, ker imamo kmetje končno pravega sogovornika. Opravljeno delo ni odvisno samo od nje, je pa zelo odvisno, kako jo njeni kolegi slišijo in uresničijo zadane naloge. Kmetje smo prvi v liniji, ki povemo kaj se na terenu dogaja. Potrebujemo, da nas država sliši, ker hrane ne pridelujemo samo za lastno preživetje, ampak ga pridelujemo za vse ljudi, ki radi dobro in zdravo jedo. Na kmetih je največja odgovornost, a so žal preslabo slišani. En drugemu smo potrebni. Treba je le biti povezan.“
„Spoštovati se moramo v svoji različnosti in se poslušati in s kompromisi dosegati zastavljene cilje. Čisto preprosto, a uresničljivo. Kjer je volja, je tudi pot,“ poudarja Teja Jelina.
V času epidemije se je pokazalo, kako pomembna je samooskrba s hrano. Kaj bi bilo potrebno še izboljšati v Sloveniji?
„Tale korona nam je dala marsikaj misliti in v vsem slabem, ki se nam dogaja, je tudi nekaj dobrega. Naučili smo se, kaj pomeni jesti svojo lastno slovensko kakovostno hrano, kaj pomeni imeti lastno pridelavo in predelavo vseh pridelkov. Kako pomembno je, da nismo odvisni od drugih držav, kako je strateškega pomena, da smo samooskrbni, da pojemo najprej svoje pridelke, potem pa uvažamo, kar nam manjka. Da se sploh zavemo kako idealne pogoje imamo, da lahko »skoraj« vso hrano pridelamo sami. Veste, pomembno pa je tudi zaupanje v kmeta, v njegovo znanje in poštenost. Kmet hvaležnost ljudem izkazuje tako, da pokaže, kako dobro pridela kakovostno hrano in da lahko s svojim delom preživi sebe, družino in kmetijo.“
Poslanstvo KGZS je zastopanje javnega interesa, interesov panoge in članov KGZS za zagotavljanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter zdravega okolja in zdrave varne hrane za celotno prebivalstvo. Kakšno bo vaše poslanstvo? Za kaj si boste prizadevali?
„Že desetletje sem vpeta v funkcionarske vode in z leti vedno bolj čutim, da je moje poslanstvo skrbeti za ljudi in dobrobit javnega dobrega. Ker pa je moje področje dela kmetijstvo, svoje moči in prizadevanja usmerjam v panogo kmetijstva. Hecno, sem iz mesta, rojena v glavnem mestu, a vendar sem se naučila briškega kmečkega življenja. Ni mi težko delati, dela se ne bojim, čeprav moram priznati, da je bilo v začetku težko. Brici so trdoživi in trmasti ljudje, a vendar zelo delavni in pridni in od njih sem se marsikaj naučila in se še učim. Prizadevala si bom za zgoraj naštete pomanjkljivosti v vseh kmetijskih panogah. Veste, prizadevamo si lahko za marsikaj, a je potem odvisno od tega, ali smo slišani ali ne. Je pa res, da sem zelo potrpežljiva in ne odneham kar tako. Vse z lepo in umirjeno besedo. Zame je to najbolj spoštovanja vreden način komunikacije.“
PR
