Otroci v vrtcih in šolah so v petek zjutraj zajtrkovali tradicionalno: med in maslo na kruhu, jabolko ali drugo sveže ali suho sadje in kozarec mleka, s poudarkom na slovenskem poreklu hrane.
Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek v tednu slovenske hrane, ki se zaključuje z današnjim dnem. Namen akcije je opomin, da je hrana, pridelana na naših kmetijah, bolj sveža, bolj zdrava in bolj okusna: Skupaj krepimo slovensko podeželje in gospodarstvo, ohranjajmo slikovito krajino in biotsko pestrost ter zidajmo zdravo prihodnost vseh nas.
Tradicionalni slovenski zajtrk na tretji petek v novembru je že stalnica v naših izobraževalnih ustanovah. Od lani naprej pa na pobudo kmetijskih in čebelarskih organizacij slovenski hrani posvečamo tretji novembrski teden v celoti. Namen in želja pobudnikov je spodbuda k odgovorni prehranski verigi od njive do krožnika. Letošnjo akcijo so tako obogatili s knjižico Recepti z okusi Slovenije, tudi v elektronski obliki, ki vabi k pripravi okusnih in tradicionalnih slovenskih obrokov: »Naj vsak grižljaj odseva bogastvo in raznolikost slovenskih polj in vrtov, travnikov, pašnikov, trajnih nasadov ter gozdov. Ker lahko samo s skupnim sodelovanjem krepimo slovensko podeželje in gospodarstvo, ohranjamo slikovito krajino in biotsko raznovrstnost ter zidamo zdravo prihodnost vseh nas.«
Slovensko kmetijstvo poleg podnebnih sprememb tare tudi intenzivna pridelava, ki ponuja cenejšo, pa tudi bistveno manj kakovostno hrano, saj se osredotoča na maksimalno produktivnost in visok vnos vode, gnojila, pesticidov, hkrati pa stremi k čim večji avtomatizaciji. Takšno kmetijstvo pa ima strašljiv vpliv na okolje – od izsekovanja gozdov do hudega onesnaževanja zemlje. Hkrati pa je takšno kmetijstvo tudi ogromen porabnik energije, saj proizvodnja v večjem delu poteka strojno.
Teden slovenske hrane otroke, mladino in širšo javnost seznanja o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil. Poudariti želi pomen tradicionalnega slovenskega kmetijstva in čebelarstva in trajnostnega načina pridelave hrane s čim manjšim negativnim učinkom na okolje, hkrati pa z veliko dodano vrednostjo za zdravje ljudi in okolja. Pridelki, ki so rastli na bližnjih poljih in domačih vrtovih, ali izdelki, ki so jih predelale pridne roke domačih kmečkih gospodinj, so sveži, zelo hranljivi in okusni.
Čeprav se Slovenija uvršča med države z nadpovprečnim deležem podeželja, pa je delež prebivalstva, ki se primarno ukvarja s kmetijstvom, padel že pod 5 %. Zavedati se moramo dejstva, da smo kupci tisti, ki z nakupom in povpraševanjem odločamo, kaj bo na trgovskih policah. Bodimo torej dosledni – zahtevajmo živila najvišje kakovosti, pri čemer sta prav poreklo in način pridelave ključni informaciji, ki nam o izdelku povesta največ. Spoštujmo in podprimo slovenskega kmeta!
Spletno uredništvo Vir: Občina Ajdovščina
