Letno v Sloveniji za rakom trebušne slinavke zboli več kot 400 oseb, številka pa se iz leta v leto žal povečuje. Za zdravljenje je ključna zgodnja faza odkrivanja bolezni. Svetovni dan raka trebušne slinavke obeležujemo vsak tretji četrtek v novembru.
Rak trebušne slinavke sodi med bolezni z najslabšo prognozo. Pet let po odkritju živi le še pet odstotkov bolnikov. Letos bodo z vijolično barvo, ki je barva ozaveščanja te bolezni, osvetlili pomembne objekte v 30 slovenskih občinah.
Rak trebušne slinavke je bolezen, ki ima eno najslabših statistik preživetja, saj več kot tri četrtine bolnikov s to diagnozo umre že v prvem letu bolezni. Zgodnje odkrivanje je pomembno pri vseh rakih, pri raku trebušne slinavke pa še posebej, poudarjata Onkološki inštitut Ljubljana in Združenje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z rakom trebušne slinavke in njihove svojce. Možnost za daljše preživetje ali celo ozdravitev imajo namreč le tisti bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju, ko je možen tudi kirurški poseg. Trenutno je takšnih bolnikov manj kot 20 odstotkov.
Trebušna slinavka je organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo, endoskopskim ultrazvokom ali magnetno resonanco. Eden od razlogov, da pri večini bolnikov bolezen odkrijejo v napredovalih stadijih, je nezadostno poznavanje simptomov ter pozen pojav simptomov in znakov bolezni (bolečina v trebuhu, ki lahko seva tudi v hrbet, zlatenica, hujšanje, bledo blato).
Onkološki inštitut Ljubljana od začetka epidemije covida-19 neprekinjeno zagotavlja obravnavo onkoloških bolnikov. Strokovna direktorica inštituta Irena Oblak pa opozarja, da je za varno obravnavo bolnikov z rakom trebušne slinavke zelo pomembno cepljenje proti covidu-19 tako bolnikov kot tudi zaposlenih na onkološkem inštitutu.
