Po dveh desetletjih čakanja je Slovenija le dobila sistemski zakon, ki bo poskrbel za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.
Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Navkljub poskusom blokade KUL koalicije je bil zakon sprejet. Poslanci SDS, NSi, SNS, DeSUS in Konkretno so ga potrdili s 44 glasovi za, medtem ko je proti sprejetju glasovalo 42 poslancev. Zakon o dolgotrajni oskrbi določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.
V preteklih letih je bilo o tej tematiki v Sloveniji veliko govora, zapravilo se je milijone evrov za različne študije, a konkretnih rezultatov ni bilo.
V večini evropskih držav je dolgotrajna oskrba ena izmed ključnih vsebin. V zadnjih letih, ko so bile pri nas na oblasti pretežno leve vlade, se na tem področju v Sloveniji ni naredilo praktično nič, zgrajen ni bil niti en dom za starejše občane. V tem obdobju ni bilo posluha za zakon, v katerega bi bile pravice sistemsko zajete in bi jih lahko koristili vsi, ki so potrebni pomoči.
V Sloveniji je demografska slika vse prej kot obetavna, saj imamo v državi eno najstarejših prebivalstev na svetu. Že okoli 20 odstotkov prebivalstva v Sloveniji je starejšega od 65 let, po nekaterih napovedih pa naj bi bil leta 2050 ta delež že 30 odstoten.
Janševi vladi je uspelo pripraviti Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v drugem branju potrdil tudi Državni zbor RS. Opozicija levih strank je sprejetju zakona nasprotovala. Največje nasprotovanje so izražale ravno tiste politične stranke, ki veliko govorijo o sociali, in ki so za razne študije brez konkretnih rezultatov potrošile veliko denarja. V Državnem svetu je edini glas proti prispeval sindikalist Branimir Štrukelj.
Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V tem obdobju je predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.
Na sinočnji seji DZ so sprejeli tudi več koalicijskih dopolnil. Mednje sodi tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Oskrbnine v domovih se tako ne bodo zvišale.
