Ko pomislimo na onesnažen zrak, se večini pred očmi izrišejo slike prometnih zamaškov, dim iz tovarniških dimnikov ali smog nad mestom. Vendar pa je resnica, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih, zlasti doma, kjer lahko dihamo celo do 90 odstotkov dneva. Če je zrak v notranjih prostorih slab, ga vdihavamo vedno znova. Vprašanje, ki se postavlja, je: ali vemo, kako prepoznati, kdaj je zrak v našem domu preveč obremenjen?

Notranji zrak je pogosto bolj onesnažen kot zunanji. V njem se kopičijo ogljikov dioksid, hlapne organske spojine, prašni delci, plesen in celo radioaktivni plin radon. Te snovi ne vidimo in ne zavohamo, a vseeno vplivajo na naše zdravje. Najpogostejši onesnaževalec je ogljikov dioksid, ki nastaja pri dihanju, kuhanju in ogrevanju. Visoke vrednosti lahko povzročijo utrujenost, slabšo koncentracijo in pogoste glavobole. Materiali, ki nas obdajajo, kot so pohištvo in talne obloge, lahko sproščajo formaldehid in druge hlapne spojine, ki dražijo oči in povzročajo alergije.

Radon: tihi sovražnik

Posebno pozornost si zasluži radon, plin brez barve in vonja, ki prihaja iz tal. Slovenija je zaradi svoje geološke podlage – apnenca, dolomita in uranove rude – še posebej izpostavljena. Radon je drugi najpogostejši vzrok za pljučnega raka, takoj za kajenjem, in ocenjuje se, da je odgovoren za približno 10 odstotkov primerov pljučnega raka v Sloveniji.

Kako ugotovimo, da je zrak slab

Zrak v prostoru je lahko obremenjen, ne da bi to takoj opazili. Pogosti glavoboli, suhe oči, občutek teže v prostoru ali stalna utrujenost so lahko znaki, da nekaj ni v redu. Previsoka vlažnost se pokaže z rosenjem oken, vonjem po zatohlem in pojavom plesni na stenah. Prenizka vlažnost pa prinaša suhe ustnice, razpokano kožo in boleče grlo. Radona sami ne moremo zaznati, zato ga odkrijejo le merilniki.

Na voljo so naprave, ki merijo vrednosti ogljikovega dioksida, vlago, temperaturo, prašne delce in celo hlapne spojine. Osnovni merilniki so cenovno dostopni, naprednejše naprave pa so natančnejše in dražje. Merilniki so preprosti za uporabo in podatke prikazujejo v realnem času. Za radon obstajajo posebni testi, ki jih izvajamo dalj časa, da dobimo realno sliko.

Najenostavnejši ukrep je prezračevanje. Če prostor večkrat na dan za nekaj minut prezračimo, se vrednosti ogljikovega dioksida in vlage hitro znižajo. Mehansko prezračevanje z rekuperacijo je priporočljivo v novih, dobro izoliranih stanovanjih, saj zagotavlja stalno izmenjavo zraka brez toplotnih izgub. Pomembno je tudi, da pri prenovah izbiramo materiale z nizkimi emisijami hlapnih spojin in da čistila uporabljamo zmerno. Vlažnost zraka lahko nadzorujemo z vlažilniki ali razvlažilniki, medtem ko rastline lahko izboljšajo vlažnost in vežejo toksine. Največ pa naredimo, če se odpovemo kajenju v notranjih prostorih.

Zdravstvene težave zaradi slabega zraka niso redkost. Pri otrocih se kažejo v pogostih prehladih, alergijah in slabši koncentraciji pri učenju. Pri odraslih se pojavljajo glavoboli, utrujenost in kronične bolezni dihal. Starejši in bolniki s srčno-žilnimi boleznimi pa so posebej občutljivi in lahko utrpijo resne zaplete. Boljši zrak pomeni manj zdravil, manj obiskov pri zdravniku in več energije v vsakdanjem življenju. Dihanje čistega zraka doma ni luksuz, temveč osnovna potreba. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko naredimo veliko za svoje zdravje in zdravje svoje družine.

Dom je prostor, kjer si želimo varnosti in miru. Toda vse to izgubi pomen, če je zrak, ki ga vdihavamo vsak dan, poln skritih nevarnosti.

Spletno uredništvo