Letos mineva sto let od smrti patra Stanislava Škrabca, ki je kar 42 let živel in deloval v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico. V Goriški knjižnici Franceta Bevka so do konca septembra na ogled kar tri razstave.
| Škrabčevo leto so časovno umestili med 7. januar 2018 (spominski dan 174-letnice rojstva patra Stanislava Škrabca) in 6. oktober 2018, ko se spominjamo 100-letnice njegove smrti. |
Stanislav Škrabec, duhovnik in frančiškanski redovnik, jezikoslovec in nabožni pisatelj, se je rodil v Hrovači pri Ribnici, kar 42 let pa je živel in deloval na Kostanjevici. Znanstveno se je poglabljal v raziskovanje slovenskega jezika in je največji jezikoslovec slovenist druge polovice 19. stoletja. Pisal je literarne prispevke v revijo Cvetje z vertov sv. Frančiška, ki jo je tudi urejal. Neutrudno je učil in vzgajal ljudi k evangeljskim vrednotam, ljubezni do jezika, naroda in domovine.
Razstave, ki so v knjižnici na ogled od prejšnjega tedna, so včeraj uradno otvorili. Ob zaključku številnih dogodkov v Škrabčevem letu pripravljajo 6. oktobra veliko slovesnost.
Razstava Pater Stanislav Škrabec predstavlja Škrabca v štirih vlogah, ki jih je spretno prepletal skozi svoje življenje. Obiskovalcem ga poskuša približati kot duhovnika, jezikoslovca, učitelja in vrtnarja. Posebej je predstavljeno tudi jezikoslovje. V vitrinah je na ogled Škrabčevo zbrano delo in nekaj publikacij o njem. Razstavo dopolnjujejo še slike o Škrabcu, ki so jih naslikali dijaki Biotehniške šole. Druga razstava predstavlja šolo v času Avstro-Ogrske, ki je sicer del stalne razstave Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja (do 1991) Slovenskega šolskega muzeja iz Ljubljane, tretjo pa Moje prvo berilo, ki je rezultat literarnega natečaja. Na Osnovni šoli Ivana Roba iz Šempetra so namreč v sodelovanju z Zavodom za šolstvo objavili literarni natečaj v počastitev spomina na stoto obletnico Škrabčeve smrti z naslovom Moje prvo berilo. Sodelovalo je 105 učencev iz različnih osnovnih šol.
