Na včerajšnji novinarski konferenci je podpredsednik SDM Nejc Brence spregovoril o pozivu Slovenske demokratske mladine za uvedbo preiskave zoper Inštitut 8. marec.
Kot je dejal Nejc Brence, v Slovenski demokratski mladini ponovno ugotavljajo, da v Sloveniji ne veljajo ista pravila za vse. To lahko navsezadnje vidimo tudi danes, ko se nekateri posli okrog predsednika vlade ne raziskujejo, kljub temu, da vsak teden pride kakšen nov dokaz, da njegovi posli na Balkanu niso bili najbolj čisti.
V SDM menijo, da se neenakost pred zakonom kaže tudi pri očitnih zlorabah volilne zakonodaje s strani nekaterih nevladnih organizacij. Eno izmed takšnih zlorab smo lahko videli pred lanskimi državnozborskimi volitvami, ko se je okrog 100 nevladnih organizacij povezalo v iniciativo Glas ljudstva in opravljalo negativno kampanjo proti takratni vladi v prid današnji vladni koaliciji.
To je pomemben podatek za vse slovenske davkoplačevalce, saj se je v te organizacije v zadnjih letih prelilo 140 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. Da je šlo za odprto kampanjo proti vladi Janeza Janše je z zadnjimi izjavami potrdila tudi vidna predstavnica Glasu ljudstva Tea Jarc, ko je povedala:
Za to silno kampanjo, kot vidimo, že prihajajo nagrade, saj so od nastopa aktualne vlade do danes prejeli že dobrih 9 milijonov dodatnih evrov, najvidnejšim članom pa se deli funkcije in službe. In to danes, ko vlada upokojencem, mladim, zaposlenim ter vsem ostalim pravi, da ni denarja za zagotavljanje njihovih potreb. Ta seznam kaže nekaj popolnoma drugega. Proračunski denar očitno obstaja, ampak so vladne prioritete drugje. Glas ljudstva – sredstva iz proračuna do 17.3.23 (ERAR)
Aktualna vlada, glede na zanesljive številke iz ERAR-ja, postavlja privilegirane nevladne organizacije znotraj Glasu ljudstva pred gasilce, pred medicinske sestre, pred dijake in študente, pred upokojence, praktično pred vse, ki dejansko z davki polnimo davkoplačevalsko blagajno.
Po mnenju Slovenske demokratske mladine gre tu za načrtno zlorabo davkoplačevalskih sredstev za posredno financiranje politične kampanje levih strank prek določenih nevladnih organizacij, ki to dejansko niso.
So se pa podobne in konkretne zlorabe volilne zakonodaje dogajale tudi že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko je bilo to mogoče najbolj opazno. Jasen primer zlorabe volilne zakonodaje je financiranje kampanje Inštituta 8. marec proti uveljavitvi novele Zakona o vodah. Ta sum kršenja Zakona o volilni in referendumski kampanji so včeraj naznanili na Računsko sodišče ter policijo, saj menijo, da je bila kampanja nezakonito financirana iz tujine. V pismu so pristojne organe pozvali, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper Zavod raziskovalni inštitut 8. marec.
V pismu Računskemu sodišču in policiji so navedli naslednja dejstva:
1. Da je Inštitut 8. marec leta 2021 prejel 30.000 € od tuje organizacije Guerrilla Foundation. Gre za tujo fundacijo, ki financira radikalne ideje za spremembe v družbi ter radikalno leve aktiviste. Fundacija ima sedež v Nemčiji in je med drugim financirala tudi proteste po mnogih evropskih državah, na katerih so plačani aktivisti z barvami špricali po inštitucijah in spomenikih ter povzročali milijonske škode.
2. Da se je Inštitut 8. marec na razpis prijavil z namenom izvajanja kampanj, kar je jasno razvidno na spletni strani nemške fundacije. V poročilu, ki je objavljeno na spletni strani Guerilla Foundation je med opravljenimi projekti zapisano, v prevodu: »Od marca do julija 2021 so koordinirali državni referendum o spremembah zakona o vodah, ki je ogrožal pitno vodo. Najprej so zbrali 40.000 podpisov za razpis referenduma, nato pa vodili kampanjo, ki je na koncu prinesla zgodovinsko zmago in bistveno večjo mobilizacijo mladih, če tudi je referendum potekal poleti.« V poročilu torej jasno piše, da je bil denar namenjen za vodenje referendumske kampanje.
3. Tu pridemo do zakonitosti takšnega financiranja: Inštitut 8. marec se je, za razliko od državnozborskih volitev, prijavil kot uradni organizator volilne kampanje. Za uradne organizatorje kampanje, pa tudi za ostale, a se tisti ponavadi odgovornosti izogibajo, velja Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki v 6. odstavku 14. člena jasno določa: »Organizator volilne kampanje ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb.« Po našem mnenju gre tu torej za kršenje Zakona o volilni in referendumski kampanji, za katero je predvidena globa od 6.000 do 20.000 evrov.
Če vse skupaj na kratko povzamemo. 30.000 evrov je šlo iz nemške fundacije Guerilla Foundation na bančni račun Inštituta 8. marec, od tam pa na volilni bančni račun, s katerega je Inštitut financiral svojo referendumsko kampanjo.
Po njihovem mnenju gre pri tem za kršenje 6. odstavka 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, zato smo tudi podali prijavo na pristojne inštitucije.
V Slovenski demokratski mladini pričakujejo, da bo primer raziskan po predvidenih postopkih in tako, kot če bi preiskovali Slovensko demokratsko stranko. Poleg prijave suma so priložili tudi priloge, katere v prijavi citirajo, tako da so organom pregona konkretno olajšali delo in verjamejo, da bodo v primeru neoviranega postopka lahko hitro prišli do konkretnih zaključkov.
14. člen Ustave Republike Slovenije govori o enakosti pred zakonom in čas bi že bil, da se začne Ustavo RS spoštovati.
Spletno uredništvo,
Vir: SDM
