Začelo se je s preprosto željo po samooskrbnem vrtu, kjer bi si mladi v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) sami pridelovali sestavine za kuharske delavnice. Občina Ajdovščina jim ni dala le vrta, pač pa so dobili celo njivo.
Tako so preko projekta Učni urbani vrt, ki je podprt tudi z evropskimi sredstvi, pridobivali znanja, veščine in spretnosti s področja vrtnarstva ter zeliščarstva. Vendar to ni zgodba o zeliščih, ampak zgodba o medsebojnem povezovanju in sodelovanju ljudi različnih generacij, znanj ter izkušenj. Takšna oblika medgeneracijskega sodelovanja namreč pripomore k zavedanju današnjih družbenih in okoljskih sprememb, ki jih vsakodnevno doživljamo in se z njimi soočamo.
PUM-Ovci so mladi, ki so zaradi svojih potreb in stisk prepogosto v okolju neslišani in nerazumljivi. Tokrat so bili del sprememb v lokalnem okolju, prek njih pa so osvojili številna znanja in veščine za nadaljevanje šolanja ali iskanje poklicne poti. Gre za »zanimiv in inovativen učni prostor v naravi, ki njegovim uporabnikom omogoča izkustveno učenje in bolj kakovostni pedagoški proces. Tak način dela lahko predstavlja pomembno dopolnitev poučevanja na vseh predmetnih področjih in ozavešča mlade o pomenu narave ter jih seznanja z možnostmi zaposlitve v t.i. zelenih poklicih. Ponuja pa tudi možnost za izvajanje kulturnih dejavnosti in športnih aktivnosti,« pojasnjuje mentorica programa PUM-O Ksenja Sulič. Maja Lemut, tudi mentorica, dodaja, da »so mladi skozi projekt razvijali različne kompetence in osebnostne lastnosti, s katerimi so izboljšali svojo uspešnost na trgu dela in v družbenem življenju. Ob delu na vrtu so si namreč medsebojno izmenjavali izkušnje in ideje, se naučili aktivno preživljati svoj prosti čas na svežem zraku, razvijali potrpežljivost, vztrajnost, odgovornost (tudi do zavržene hrane in okolja), timsko delo, občutek za pomen trajnostnega vedenja, svoje komunikacijske spretnosti, ustvarjalnost in inovativnost. Veliko so pridobili tudi na samospoštovanju in pozitivni samopodobi, na samostojnosti in iznajdljivosti. Nekateri mladi so se na področju vrtnarstva in zeliščarstva tudi odločili nadaljevati svojo poklicno pot, in sicer v obliki samozaposlitve ali zaposlitve pri zasebniku, v rastlinjaku, na kmetiji ali pri podjetniku«.
Da je program pri mladih dobro sprejet potrjuje Maja, ki se svojega sodelovanja z veseljem spominja: »Spoznala sem veliko novih, dobrih ljudi in kljub temu, da sem se imela veliko za učiti, sem si včasih vzela čas za kakšno ročno delo, poučno delavnico, za sprehod v naravo ali delo na učnem urbanem vrtu. Zanimivo je bilo, ko smo načrtovali lopo in merili ter z vrvicami označevali temelje. Delo je lahko prav zanimivo, če so okrog tebe ljudje, ki jih to zanima in znajo še tako nezanimivo delo narediti zabavno. Najbolj dragoceno pa je to, da lahko okusimo trud, ki se je obrestoval».
Del tega truda lahko okusite tudi vi, in sicer 17. maja, ko bodo svoj projekt predstavili v kampanji EU projekt, moj projekt 2019. Z njo želijo skupaj s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pokazati, da lahko rezultate projektov evropske kohezijske politike vidimo na vsakem koraku. Med 11. in 18. majem se bo sicer v Sloveniji zvrstilo več kot 100 dogodkov, preko katerih bomo lahko spoznali, da je naš vsakdan boljši in lepši tudi zaradi dobrih projektov, ki smo jih uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Več o dogodku in kampanji na eu-skladi.si.
PR članek
