V zadnjem času so se v številnih zalivih ob Pulju in drugod na severnem Jadranu morje obarvalo rjavo, kar je povzročilo nepričakovano “cvetenje”. Ta pojav, ki je sicer naraven in večinoma neškodljiv, je opazno zmanjšal število kopalcev na obali, ki so se zaradi neprijetne plasti sluzi na površini morja raje odločili preživljati čas na suhem.
Podobno situacijo so opazili tudi v Istri, kjer so plaže, običajno polne turistov, zdaj opazno manj obljudene. Modro morje, po katerem je ta del obale znan, je nadomestila gosta, rjavo obarvana plast, ki spominja na barvo kave z mlekom. Lokalni mediji poročajo, da je pojav odvrnil številne obiskovalce, kar je precej nenavadno za ta čas v letu, ko turistična sezona običajno doseže svoj vrhunec.
Čeprav je pojav lahko neprijeten za kopalce, ki se trudijo odstraniti lepljivo sluz s kože in las, pa največje težave prinaša ribičem. Ravno v času, ko se začenja visoka sezona lova na sardele in sardone, se ribiške mreže soočajo z izzivom, saj se sluz močno oprijema opreme, kar otežuje lov. Ribiči, kot je rovinjski Bruno Venier, poročajo, da morajo biti pri iskanju rib izjemno previdni, saj se na območjih z večjo količino sluzi njihovo delo močno zaplete. Venier pravi, da so v zadnjem času prisiljeni loviti ob obalah severne Istre, kjer je sluzi manj, vendar pa ostaja negotovost glede tega, koliko časa bo pojav trajal.
Strokovnjakinja Daniela Marić Pfannkuchen iz Centra za preučevanje morja v Rovinju pojasnjuje, da je “cvetenje” morja rezultat kombinacije sprememb temperature vode in povečane količine hranilnih soli v morju, kar ustvarja ugodne pogoje za rast fitoplanktona. Ta pojav ni omejen le na Jadransko morje, ampak se pojavlja tudi drugod po Sredozemlju. Njegova pojavnost je najpogostejša konec junija in v začetku julija, v preteklosti pa so ga opazili že v 18. stoletju, ko so ga poimenovali “umazano morje”.
Pojav bi se lahko nadaljeval še nekaj tednov ali celo mesecev, odvisno od vremenskih razmer in morskih tokov. V Sloveniji je močna burja konec junija že odgnala sluz iz morja, kar nakazuje, da bi podobni vetrovi lahko skrajšali trajanje tega pojava tudi v drugih delih Jadrana. Kljub temu, da sluz sama po sebi ni nevarna za kopalce, lahko vsebuje patogene organizme, kot so fekalne bakterije, ki predstavljajo zdravstveno tveganje. Na Morski biološki postaji v Piranu opozarjajo tudi na potencialne težave za morske organizme, ki so pritrjeni na morsko dno, saj jim sluz lahko oteži dihanje in povzroči pogin.
Pojav cvetenja morja je tako postal resen izziv za turizem in ribištvo v regiji, ki se zdaj soočata z nepričakovanimi posledicami tega naravnega procesa.
Spletno uredništvo
