Na večerni seji bo vlada RS obravnavala smernice zakonskega paketa za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, na podlagi katerih so zbrali še predloge ministrstev in svetovalne skupine.
Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da so prve usmeritve na ravni predsednikov strank uskladili že v petek zvečer, danes do 12. ure so predloge posredovala še ministrstva in svetovalna skupina, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik.
Med ukrepi za samozaposlene, kamor naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih s.p., naj bi predlagali, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisalo prispevke, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.
Novi vladni predlogi se nanašajo na nagrajevanje zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije, kot so zdravstvo, civilna zaščita, varnost in kritična infrastruktura. Po odločitvi predstojnikov bo zanje na voljo od 10 do 200 odstotni dodatek na osnovno plačo. Vlada bo zakonski predlog potrdila do petka in ga nato poslala DZ v sprejem. Janša je napovedal tudi 30-odstotno znižanje vseh plač funkcionarjev na državni ravni za čas trajanja epidemije.
Temeljna vsebina paketa bo, kot je dodal predsednik vlade, zamrznitev stanja. Vlada bo zato zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se ohrani “delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi… in družbi nasploh”.
Za delavce, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati službe (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo), namerava vlada predlagati izenačitev s statusom za delavce na čakanju. Delavcu, ki bi v času epidemije izgubil službo, bi od prvega dne avtomatično pripadlo nadomestilo za brezposelnost. Ko bi veljavnost ukrepa prenehala, bi se mu pravice odmerile po veljavni zakonodaji. Uporabniki javnih storitev, ki se ne izvajajo (npr. vrtci), v času krize ne bi plačevali.
