Vlada RS je v sredo potrdila predlog petega protikoronskega zakona, ki podaljšuje nekatere obstoječe protikrizne ukrepe ter uvaja nove. Med ključnimi so podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo vsaj do konca leta, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu.
V času novega koronavirusa, ki je postal del nove realnosti, vlada želi zagotoviti čim bolj nemoteno delo, življenje in delovanje javnih storitev. Predlog petega protikriznega zakona prinaša nov sveženj ukrepov za omilitev negativnih posledic zdravstvene krize za ljudi in gospodarstvo ter ukrepe za preprečevanje oz. obvladovanje širjenja novega koronavirusa, pojasnjuje minister za delo Janez Cigler Kralj.
Med ključnimi ukrepi je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta z možnostjo podaljšanja do sredine 2021 z vladnim sklepom, v kolikor bo potrebno. Pri tem je vlada predvidela zaostritev vstopnega pogoja, ki bi bil po novem vsaj 30-odstotni upad prometa glede na leto 2019. Trenutno je ta pogoj pri več kot 10-odstotnem upadu.
Ukrepi za trg dela (veljajo od 1. oktobra)
-
Možnost čakanja na delo se podaljša do konca leta za vse panoge, pri čemer pa je potreben vsaj 30 % upad prometa glede na leto 2019. Želijo, da se čim več tistih, ki čakajo na delo, preusmeri na skrajšani delovni čas.
-
Nadomestilo 80 % plače za starše otrok, ki morajo ostati doma zaradi odrejene karantene njihovim šoloobveznim otrokom do 5. razreda, oz. predšolskim otrokom (prej 50 %) in povračilo samozaposlenim za čas karantene 250 € (velja od 1. septembra).
-
Samozaposlenim in mikro podjetjem mesečni temeljni dohodek za delno povrnjen dohodek in sicer v višini 1100 € (700 € kot nadomestilo + 400 za plačilo prispevkov), ob pogoju 30 % padca prometa glede na prejšnje leto.
Zakonski predlog za samozaposlene s 1. oktobrom spet uvaja tudi možnost začasne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za delno povračilo izgubljenega dohodka, ki je bil v veljavi v času razglašene epidemije. Gre za 1100 evrov, od tega je 700 evrov nadomestilo izgube prihodka in 400 evrov za plačilo prispevkov. Če država samozaposlenemu krije prispevke, bo tako ta temeljni dohodek 700 evrov. Vstopni pogoj je prav tako 30-odstotni upad prometa glede na 2019.
Zdravstvo in skrb za starejše
- Ob 29 milijonih evrov za reševanje kadrovskih stisk zdaj dodatek za delo tistih, ki delajo v sivih in rdečih conah. Dodatek bo v višini 20 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. V PKP5 se uvaja tudi ukrep financiranja zaščitne opreme ter razkužil za socialnovarstvene zavode ter področje zdravstva.
- Ukrep za odpravo čakalnih vrst v zdravstvu: možnost, da se čakalne vrste rešujejo tako, da se odpre možnost financiranja iz ZZZS vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost v RS za opravljanje zdravstvenih storitev oz. posegov.
- Možnost koriščenja odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika (omejeno na 9 dni v letu). Poenostavlja se tudi postopek izdaje, oziroma izreka karantenskih odločb.
Med ključnimi ukrepi je tudi rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, in sicer tako, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.
Vzgoja in izobraževanje
- Ureditev pravnih podlag za možnosti sprememb šolskega koledarja, za možnost izvajanja izobraževalnega procesa na daljavo.
- Financiranje zaščitne opreme ter sredstva za dezinfekcijo prostorov.
Zakonski predlog podaljšuje tudi ureditev nadomestil zaposlenim za čas odobrene karantene iz četrtega protikoronskega zakona, z začetkom veljavnosti 1. septembra pa uvaja možnost nadomestila za starše otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, ki morajo v karanteno. Nadomestilo bo pri 80 odstotkih povprečne mesečne plače za poln delovni čas. V predlogu je predvideno tudi povračilo samozaposlenim za čas karantene v višini 250 evrov, preračunano na čas karantene 10 dni.
Uvaja se ukrep financiranja zaščitne opreme in sredstev za razkuževanje za socialnovarstvene zavode in javne zdravstvene zavode ter tudi vzgojno-izobraževalne zavode. Na področju vzgoje in izobraževanja prinaša predlog tudi nekaj pravnih podlag za možnost sprememb šolskega koledarja in izobraževalnega procesa na daljavo. Predvidena je tudi oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene otroku.
Na področju infrastrukture se bo z namenom ohranjanja delovnih mest izvajalcem občasnih prevozov zagotovilo nadomestilo stroškov, ki so jih imeli od začetka epidemije do 11. maja, saj takrat niso mogli opravljati prevozov. Predvideno je tudi, da bodo lahko uveljavljali stroške za zaščitno opremo in razkuževanje vozil.
