Poziv k zavarovanju okolja v Soški dolini: ZAKONITO IN ETIČNO!

Foto: Salonit

Včeraj so predstavniki zdravniške stroke ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vseh delov Slovenije, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem.

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov širše goriške regije, ki ga je podprla tudi skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo.

“Zdravniki moramo delovati ne le zakonito, ampak tudi etično,” poudarja splošna zdravnica v Desklah in prvopodpisana pod pozivom Nevenka Mlinar. “Zdravniki po vsej Sloveniji se zavedamo potencialnih nevarnosti, ki jim bodo izpostavljeni naši bolniki v primeru visokih vrednosti onesnaževal iz sosežigalnic,” dodaja Mlinarjeva, ki se vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki imajo v svojih telesih azbestna vlakna, sedaj pa jih ogrožajo še onesnaževalci iz sosežigalnice. “V občini je več kot 2800 ljudi, ki jim je država priznala poklicno bolezen zaradi dolgotrajne izpostavljenosti azbestnim vlaknom, tudi ko so strokovnjaki že vedeli, kako škodljiv je,” je izpostavila in poudarila: „Sosežig odpadkov v Anhovem že sedaj ne koristi našim bolnikom. Strokovno gledano bi morali pljučni bolniki živeti v čistem okolju, kar to ni. Bojim se, da se bo s povečanim kurjenjem ogroženost naših bolnikov še povečala.“ Mlinarjeva se zavzema za izenačenje mejnih vrednosti dovoljenih izpustov v sežigalnicah in sosežigalnicah.

Foto: gov.si

Minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki opravlja tekoče posle, je izrazil razumevanje za skrb ljudi za zdravje. O samem postopku za povečanje količine sežiga odpadkov v Anhovem, za kar je zaprosila cementarna, niso govorili, saj postopek ni v ministrovi domeni. Zajc je zatrdil, da se v tovrstnih postopkih vedno pridobi tudi mnenje ministrstva za zdravje in je torej zdravstvena stroka pri odločanju upoštevana. Dejal je, da je nameraval na področju sanacije degradiranih območij s preoblikovanjem podnebnega sklada zagotoviti stabilna državna sredstva za ta namen. Da bi okrepili zaupanje v meritve, ki jih sedaj opravljajo sami onesnaževalci, bi nad temi v prihodnje bdela država, čeprav bi račun še vedno plačala industrija. Izpostavil je tudi pomen sežigalnice, ki bi pomembno prispevala k samozadostnosti Slovenije na področju ravnanja z odpadki.