Lojzka Bratuž je delovala v zamejskem prostoru na Goriškem, kjer je italijanski prostor seznanjala s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo.
Rodila se je leta 1935 v Gorici skladatelju in glasbeniku Lojzetu Bratužu ter učiteljici in pesnici Ljubki Šorli. Njeno otroštvo je bilo zaznamovano s fašističnim nasiljem, katerega žrtev je med prvimi postal njen oče.
Diplomirala je iz literarnih ved na Filozofski fakulteti v Trstu. Od leta 1953 je poučevala na slovenskih šolah v Gorici ter od leta 1978 do upokojitve predavala slovensko književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu.
Bratuževa je predsedovala Združenju cerkvenih pevskih zborov iz Gorice in imela vidno vlogo pri Svetu slovenskih organizacij. Delovala je kot zborovodkinja in organistka ter objavila več knjig in zbornikov, za svoje delo je prejela več priznanj, poroča Primorski dnevnik. Leta 2007 sta Lojzka in brat Andrej postala komendnika italijanske Republike. Leta 2013 je Bratuževa postala tudi častna občanka Mestne občine Nova Gorica.
