Evropska poslanka Patricija Šulin je odprto pismo v zvezi s ponovno oživitvijo železniške povezave Gorica-Nova Gorica-Šempeter-Vrtojba naslovila na dr. Gašperšiča in g. Mesa.
Pred časom sem se v Evropskem parlamentu srečala z županom mestne občine Nova Gorica Matejem Arčonom, županom občine Šempeter-Vrtojba Milanom Turkom, županom občine Gorice Rodolfom Ziberno in direktorico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje vseh treh občin Sandro Sodini. Med drugim smo spregovorili tudi o izjemnem pomenu oživitve železniške povezave Gorica-Nova Gorica-Šempeter-Vrtojba. Kot najodgovornejši osebi v Republiki Sloveniji na področju železnic in javne železniške infrastrukture vaju z odprtim pismom pozivam k skupnemu delovanju v dobro omenjenega vozlišča, ki bi prineslo tako gospodarski napredek na obeh straneh meje kakor tudi utrdilo idejo o evropski ekonomski coni na obmejnem ozemlju.
V Odboru za promet in turizem v Evropskem parlamentu, ki je izvedel študijo glede racionalizacij železniških povezav, je železniško vozlišče Gorica-Nova Gorica-Šempeter-Vrtojba, ki bi Slovenijo po sodobnih železniških tirih povezalo z Italijo, vključeno med 15 najpomembnejših manjkajočih evropskih železniških povezav.
Italija načrtuje gradnjo povezovalnega loka med progo, ki bi pred železniško postajo Gorica zavil proti Sloveniji, se priključil na obstoječo progo tik pred državno mejo pred Vrtojbo in tako omogočil direktno vožnjo vlakov, brez »obračanja« v Gorici. Del tega vozlišča je tudi povezovalni lok, ki bi se na vzhodni strani postaje Vrtojba odcepil proti jugu in se pod Šempetrom navezal na obstoječo progo proti Sežani. Gre za kratek odsek, ki je nekoč že obstajal in bil izgrajen, saj je trasa še vidna.
Slovenija tega projekta in Bohinjske proge ni uvrstila med prioritete v Strategiji razvoja prometa do leta 2030, zato ni mogla koristiti evropskih sredstev za razvoj infrastrukture. Območje med Koprom, Trstom in obema Goricama ima ogromen potencial za razvoj gospodarstva in turizma v prihodnjih letih, dobra železniška povezava bo pri tem igrala ključno vlogo, zato bi bilo nujno, da Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije mednarodno povezavo med Slovenijo in Italijo na Goriškem čim prej uvrsti v Strategijo razvoja prometa do 2030 ali v program racionalizacije čezmejnega prevoza oseb z uporabo železnice, da bi lahko iz programa CEF po črpali evropska sredstva.
Obstoječa železniška proga med Novo Gorico, Vrtojbo in Gorico danes služi le tovornemu prometu, čeprav je potniški promet po njej nemoteno potekal tudi v času, ko so bile politične razmere bistveno drugačne od današnjih v odprti, svobodni in povezani Evropski uniji. Dvema ali trem parom tovornih vlakov na dan bi se lahko pridružili vsaj še štirje pari vlakov, a naj bi ponudbo iz Italije slovenska stran zavrnila. Pri tem se sprašujem zakaj se zavrača vlake in posledično tudi zaslužek?
Tehničnih ovir za vožnjo potniških vlakov iz Nove Gorice v Gorico ni, so samo birokratske. Kdaj boste na Ministrstvu za infrastrukturo ter na Slovenskih železnicah, ki opravljate javno gospodarsko službo prevoza potnikov, stopili korak naprej v dogovorih z italijansko stranjo? Kdaj lahko pričakujemo uvedbo potniških vlakov na omenjenem odseku?
Bohinjska proga ima v celoti zelo velik turistični potencial, predvsem v poletnih mesecih bi bilo nujno vožnje vlakov iz smeri Jesenic, Bleda, Bohinja in Soške doline, polnih turistov s celega sveta, ki potujejo po Evropi, podaljšati do italijanske Gorice, kjer lahko prestopijo na vlak proti Trstu, Benetkam in Rimu. V Koper in Trst prihajajo ladje križarke z velikim številom turistov, željnih novih spoznanj, zato bi morali s potniškimi vlaki povezati Koper in Trst preko Štanjela do Nove Gorice in naprej proti Gorenjski.
Bohinjska proga ima zagotovo velik in neizkoriščen potencial tudi kot alternativna proga za prevoz tovora iz Kopra proti Avstriji, z nekaj vlaki na dan bi tako občutno razbremenili progo preko Ljubljane. Prav tako pa Italija izkazuje interes za povečanje mednarodnega tovornega prometa, zato je vključitev Bohinjske proge med prioritetne strateške projekte zagotovo več kot smiselna.
Patricija Šulin, poslanka ELS/SDS v Evropskem parlamentu
