V Špetru v Benečiji je dvojezična šola Pavel Petričič dobila obnovljene prostore. Včerajšnje slavnostne otvoritve se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v nagovoru poudaril, da je prav šola, ki se znova odpira v Špetru, sidrišče slovenskega naroda v Benečiji. Prireditev je popestril kulturni program v izvedbi učencev šole in zbora Fajnabanda iz Benečije.
Zgodovina državne večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom sega v leto 1984, ko je začela z delovanjem s petimi učenci v vrtcu in se do danes razširila do srednje šole prve stopnje, ki jo obiskuje 276 učencev iz 22 različnih občin v videmski pokrajini.
Obnovitev je bila zaključena decembra lani, letošnjega januarja je pouk ponovno stekel v obnovljenih prostorih, na prvotni lokaciji. Šola je bila s prenovitvijo tudi uradno preimenovana v šolo Pavla Petričiča, ki tudi za mlade rodove predstavlja človeka, ki zna ohraniti in širiti vrednote miru, strpnosti in medsebojnega spoznavanja s ciljem, da se ohrani bogato jezikovno in kulturno izročilo.
»Za nič na svetu ne bi želel zamuditi te čudovite prireditve v Špetru,« je dejal slovenski predsednik, ki je tudi izpostavil pomembno sporočilo tega dne, ki pripoveduje, da vsak od nas govori svoj materni jezik, pripada svojemu narodu in hkrati vsi pripadamo eni širši domovini, ne samo zato, ker ta tolerira naše različnosti, ampak jih tudi spodbuja. »V tej šoli se otroci navajajo na življenje, v katerem je treba spoštovati različnost in ostati zvest svoji tradiciji,« je še dejal Borut Pahor in zaključil z mislijo, da moramo negovati identiteto, zlasti jezikovno, negovati multikulturnost in odprtost ter spoštovati drugačnosti – prav to zagotavlja vsem nam mirno in varno življenje, tistim, ki šele vstopajo vanj, pa obeta, da bodo s svojimi talenti lahko izsanjali svoje sanje.
Po prireditvi si je slovenski predsednik ogledal Slovensko multimedialno okno – Finestra multimediale slovena (SMO), muzej, ki je bil urejen v Špetru v okviru strateškega projekta Jeziklingua. Muzej sta mu predstavila predsednik Društva za slovensko kulturo Giorgio Banchig, ki sodi med najboljše poznavalce zgodovine beneške Slovenije, lani ga je Pahor odlikoval z medaljo za zasluge za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti ter Donatella Ruttar, ki je zasnovala, načrtovala in koordinirala gradnjo muzeja.
Uredništvo
