Obisk direktorja NIJZ Milana Kreka v Anhovem: KRAJANI ŽELIJO MRZLEK

Foto: Pixabay

Pred izdajo dovoljenja za ponovno uporabo pitne vode iz vodovoda v Anhovem bo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) postavil še nekaj zahtev. Med temi je tudi zagotovilo podjetja Eternit, da do podobnega dogodka ne bo več prišlo.

NIJZ predlaga uporabo drugega vodnega vira, ki bi prebivalcem Anhovega na daljši rok zagotovil kvalitetno pitno. Krajani se zavzemajo, da bi vodovod do Anhovega zgradili iz zajetja Mrzlek, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalce Goriške in Goriških Brd.

Foto: gov.si – Milan Krek

“Imamo celo vrsto pomislekov. Eden izmed teh je, da je ta vodovod speljan preko tovarniškega dvorišča. Očitno tam stvari ne tečejo najbolje, da lahko pride do prelivov, kot je prišlo. Zato se ne navdušujemo najbolj nad tem, da bi vodovod ponovno tekel tako, kot je doslej. Če pa bi že dali dovoljenje za njegovo uporabo, bi zahtevali reden monitoring nad to pitno vodo,” je med včerajšnjim obiskom Anhovega povedal direktor NIJZ Milan Krek, ki se je zavzel za neodvisno preiskavo in ugotavljanje odgovornosti za onesnaženje pitne vode.

Do onesnaženja pitne vode v Anhovem je prišlo 24. julija zjutraj. Zaradi napake pri obratovanju industrijske čistilne naprave družbe Eternit je industrijska odpadna voda iz bazena za mehansko prečiščeno odpadno vodo odtekala v vodovodno omrežje. Napako so isti dan odpravili. Navkljub prizadevanjem so uporabniki vodovoda v Anhovem že tri tedne primorani koristiti le vodo iz gasilske cisterne.

Foto: eternit.si

Svoje zahteve so predstavili v Civilni iniciativi Danes, katere člani so v analizo poslali prve vzorce onesnažene vode. Kot je pojasnil Miha Stegel, zahtevajo, da se za šestvalentni krom razišče stopnjo in obseg onesnaženosti, izvor onesnaženja ter kje in v kakšnih količinah nastaja. Prav tako zahtevajo, da se ugotovi obseg in trajanje onesnaževanja ter se aktivno sanira okolje in prepreči potencialno ponovno onesnaženje. Zahtevajo tudi vzorčenje in podrobno neodvisno analizo tal ter prisotnosti težkih kovin v premeru treh kilometrov od točke onesnaženja.

Foto: Pixabay

Krek se je želel osebno seznaniti z razmerami glede onesnaženja okolja v Anhovem, zato se je najprej srečal s tamkajšnjimi prebivalci, zatem pa so mu širšo problematiko onesnaževanja v srednji Soški dolini predstavili predstavniki civilnih iniciativ in zdravniki. Spregovorili so tudi o načrtovanem sosežigu odpadkov v cementarni Salonita Anhovo, čemur okoliški prebivalci ostro nasprotujejo.