Država je z novim zakonom omogočila redarjem in drugim pooblaščenim službam nadzor nad prometom na povsem nov način, kar je sprožilo zaskrbljenost varuhov zasebnosti. Kaj to pomeni za voznike? Na Titovem trgu in Verdijevi ulici v Kopru so že postavili dve kameri, ki s pomočjo umetne inteligence spremljata dogajanje v conah, kjer je promet z motornimi vozili prepovedan. Sistem združuje tehnologijo umetne inteligence in ANPR za prepoznavo registrskih tablic, vrste, znamke, modela in barve vozila, deluje pa 24/7 v vseh vremenskih razmerah. Ob zaznavi prekrška sistem samodejno zajame sliko in podatke ter jih posreduje ustreznim službam, so povedali v Mestni občini Koper. Trenutno sistem nadzira motorna kolesa in skuterje, torej vozila z registrsko tablico.
Ta sistem predstavlja le eno izmed novosti, ki jih država uvaja za lažje delo redarskih služb, policistov, nadzornikov Darsa in celo Slovenskih železnic. Novela zakona (ZPCN-A), ki jo je Državni zbor potrdil letos spomladi, je bila pripravljena na pobudo nekaterih občin. Tamara Kozlovič, prva podpisana pod predlog novele, je bila pred izvolitvijo direktorica občinske uprave na Mestni občini Koper. Spremembe zakona so bile predlagane po hitrem postopku s 40 podpisi, kar je omogočilo hitro sprejetje brez obsežne javne razprave.
Ključna novost novele v primerjavi s prejšnjim zakonom iz leta 2022 je pravna podlaga za uporabo sistemov ANPR za različne namene nadzora. Zakon dovoljuje Direkciji za infrastrukturo, Darsu in občinam uporabo tehnologije ANPR za nadzor nad izpolnjevanjem pogojev uporabe cest in parkirišč. Slovenske železnice lahko te sisteme uporabljajo za nadzor parkiranja na svojih površinah. Pooblaščeni uporabniki lahko ANPR naprave namestijo na ali ob cesto, ali pa na vozila, ki jih uporabljajo pristojne službe.
Kaj to pomeni v praksi?
ANPR sistemi so v številnih evropskih državah že uveljavljeno orodje za nadzor prometnih tokov in parkiranja. Predlagatelji zakona navajajo primere iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Nemčije. Uporabljajo se za nadzor vstopa v mestna središča, nizkoemisijske cone, plačilo parkirnin ter nadzor uporabe voznih pasov, rezerviranih za določena vozila. Zasebna podjetja v Sloveniji že uporabljajo ANPR sisteme za nadzor parkiranja pred trgovinami. V tujini se za mobilni nadzor uporabljajo vozila z več kamerami, kar omogoča preprostejši nadzor nad plačevanjem parkirnin na večjih površinah. Ti sistemi poenostavijo delo in omogočajo širši nadzor javnega prostora.
Varuhi zasebnosti skeptični
Vprašanje upravičenosti tako širokega nadzora in varstva zasebnosti je med sprejemanjem novele zakona sprožilo številna vprašanja. Poudarjena so bila neskladja z zakonom o varstvu osebnih podatkov, zakonodajna služba Državnega zbora pa je izrazila pomisleke. V končnem predlogu zakona so določeni roki za shranjevanje podatkov in pogoji za njihov izbris. Upravljavci morajo skrbeti za tehnično verodostojno delovanje ANPR sistema.
“Kamera ob zaznavi prekrška samodejno zajame sliko in podatke, ki jih nato posreduje pristojnim službam, torej občinskemu redarstvu, ki prekršek obdela in izda ustrezni plačilni nalog.”
V uradu Informacijskega pooblaščenca so bili zelo kritični do razširjenega zbiranja podatkov in možnosti ‘stalnega sledenja’. Sistem ANPR omogoča učinkovito upravljanje prometnih sistemov, hkrati pa lahko pomeni obsežno zbiranje osebnih podatkov, kar zahteva posebno previdnost pri sprejemanju zakonodaje. IP je opozoril, da so tovrstni sistemi invazivni in da je dosedanji zakon omejeval njihovo uporabo v javnem prostoru. Čeprav so bile nekatere pripombe upoštevane, so v uradu pooblaščenca kritični do širjenja pooblastil mestnim redarstvom. Pred uvedbo takih sistemov je potrebna ocena učinkov na varstvo podatkov.
Urad pooblaščenca navaja, da Mestna občina Koper ali distributer naprave pred postavitvijo sistema nista posvetovala z njimi. Napravo je občini v najem dalo podjetje Intermatic, proizvajalec sistema pa je belgijski Macq.
Spletno uredništvo
