V Sloveniji je bila lani sprejeta novela zakona o zaščiti živali, ki uvaja temeljite spremembe glede posedovanja eksotičnih živali. Država s to zakonodajo jasno sporoča, da prostoživeče in eksotične živali ne sodijo v domače okolje, ne glede na njihovo priljubljenost ali vrednost na trgu. Pravilnik, ki bo določil seznam dovoljenih živalskih vrst, mora biti sprejet do 20. februarja. Do takrat pa ostaja odprto vprašanje, kako bodo lastniki poskrbeli za živali, ki jih po novih pravilih ne bodo mogli več imeti.

Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so potrdili, da divje mačke, kot so servali, in hibridne mačke, kot so savanke, ne bodo vključene na seznam dovoljenih vrst. Enako velja za primate, kot so pritlikave marmozetke, kapucinke, makaki in druge manjše opice, ki so pogosto izbrane kot eksotični hišni ljubljenčki.

Pri oblikovanju seznama ministrstvo za kmetijstvo poudarja, da ne izhajajo iz eksotičnosti ali zanimivosti posameznih vrst, temveč iz vprašanja dobrobiti živali. Ključno merilo je sposobnost povprečnega imetnika, da zagotovi ustrezne pogoje za življenje živali, vključno z nastanitvijo, prehrano, veterinarsko oskrbo, socialnimi stiki in možnostjo izražanja naravnega vedenja. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da to pri številnih prostoživečih vrstah v domačem okolju ni mogoče. Prav tako obstaja tveganje za ljudi, druge živali in naravo v primeru pobega ali izpusta v okolje.

Seznam dovoljenih živali

  • Ptiči: Kakaduji, nimfe agapornisi, škrlatne rozele, različni aleksandri, amazonke, aratinge, pirure
  • Plazilci: Želve (grška, mavrska, ruska in širokoroba), gekoni, kameleoni, agame, legvani
  • Kače: Pitoni, navadni udavi, goži

Zakon predvideva prehodno obdobje za lastnike živali, ki ne bodo na seznamu dovoljenih vrst. Te živali bodo lahko obdržali do njihove naravne smrti, če jih bodo v 12 mesecih ustrezno označili in prijavili. Pomembna izjema so divje mačke, medvedi in volkovi, katerih lastniki morajo živali v šestih mesecih po uveljavitvi pravilnika oddati v zatočišče ali živalski vrt, ki izpolnjuje zakonske pogoje za oskrbo.

ZOO Ljubljana opozarja, da klasična zavetišča za zapuščene živali niso primerna za dolgotrajno oskrbo divjih živali ali primatov. “Zavetišča so namenjena predvsem psom in mačkam in niso prilagojena zahtevnim potrebam eksotičnih vrst,” poudarja v. d. direktorja Suzana Gajić. Po njenih besedah ne pričakujejo, da bi večina teh živali končala v zavetiščih, temveč v specializiranih ustanovah ali zatočiščih, v sodelovanju z državo in pristojnimi službami.

PRVI SODNI PRIMER

Nova ureditev je že doživela prvo sodno epizodo. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Domžalčana S. M., lastnika servala, ki je želel preprečiti, da bi moral svojo divjo mačko oddati v živalski vrt ali zavetišče. Mazovec je trdil, da novi zakon o zaščiti živali “posega v njegove pravice”, saj prepoved posedovanja mačk iz družine Felidae velja tudi za živali, ki so bile “zakonito pridobljene pred spremembo zakonodaje”. Ustavno sodišče se do teh očitkov vsebinsko ni opredelilo, saj je določilo, da izpodbijana določba “sama po sebi še ne določa, ali je serval dovoljena vrsta”, kar bo predmet prihodnjega podzakonskega predpisa ministrstva.

Spletno uredništvo