Nika Fortin, bronasta na SP v Orlandu: CHEERLEADING NI NAVIJANJE S COFI

Foto: Arhiv Nike Fortin

Konec aprila se je Nika s slovensko cheerleading reprezentanco udeležila svetovnega prvenstva v Orlandu na Floridi in v kategoriji ženski članski skupinski dvigi osvojila bronasto odličje.

»Nastop na svetovnem prvenstvu so sanje vsakega cheerleaderja. Trenerja sta na začetku leta dala pobudo za reprezentanco in po kar nekaj pogovorih smo se zbrale in začele s treningi. Večina nas je iz domačega kluba, članice in mladinke, nekaj pa tudi iz ŠŠD Log-Dragomer,« je pričela klepet Nika Fortin in dodala: »Poznala sem le članice in nekaj mladink, z ostalimi sem prvič spregovorila ravno na teh treningih. Sprva nismo bili prepričani ali nam bo šlo in če bomo sploh odpotovale na svetovno prvenstvo. Ekipa se je počasi povezovala, vse bolj smo napredovale, vedno bolj smo se razumele in tako postale prava družina.«

Nika Fortin prihaja iz Nove Gorice. Trenutno biva v Ljubljani, kjer obiskuje drugi letnik fakultete za šport, smer Športna vzgoja. Cheerleading trenira že 8 let, pred tem pa se je ukvarjala z gimnastiko pri Športnem klubu Twist. Obiskuje tudi treninge članske ženske cheerleading ekipe pri ŠK Twist v Novi Gorici, s katero nastopa predvsem na slovenskem prizorišču.

Koliko vas je v ekipi in kdo vas vodi?

»V ekipi je 20 deklet in trije trenerji: Matjaž Gerbec, Lina Kogoj, Nika Kogoj.«

Kako potekajo vaši treningi?

»Zaradi starostne raznolikosti ekipe, od 14 do 25 let, je bilo sprva nekaj težav z usklajevanjem treningov, saj jih je večina med tednom v Novi Gorici, nekatere pa smo v šoli v Ljubljani. Dogovorile smo se, da bomo imele treninge ob petkih in med vikendi. Na treningih smo se vedno na začetku dobro ogrele zatem pa so sledile ponovitve vseh dvigov, piramid in gimnastike, povezava vseh elementov v celotno točko, nato pa še veliko ponovitev z glasbo.«

Cheerleading se je prvič pojavil v ZDA v poznem 18 stoletju. Najprej so bili v skupino vključeni le moški, ki so spodbujali občinstvo z navijanjem, atraktivnimi dvigi, akrobatiko… Kasneje so v skupine začeli sprejemati tudi dekleta in cheerleading se je vse bolj razvijal.

Se morda ukvarjaš tudi z drugimi športi?

»Na srečo obiskujem takšno fakulteto, kjer so različni športi del vsakdana. Seveda  se jim rada posvetim tudi v prostem času.«

Koliko časa in kako intenzivno ste se pripravljale na svetovno prvenstvo?

»Kar veliko. S treningi smo pričele v začetku novembra in do odhoda redno vadile na različnih lokacijah. V pričetku aprila smo imele tudi priprave v domači telovadnici, po dogovoru pa smo trenirale tudi individualno.  Po prihodu v Orlando smo opravile nekaj treningov tudi tam, nakar je sledil še uradni trening pred samim tekmovanjem.«

Foto: Arhiv Nike Fortin (v sredini)

Kdo vas je poleg trenerjev še spremljal na tekmovanju v Orlandu?

»Poleg trenerjev sta odpotovala še pomočnika oziroma spremljevalca Andrej Nedeljkovič in Jaka Rijavec ter direktor reprezentance Uroš Petan.«

Ste imele v času priprav tudi kaj prostega časa? Se ti je kakšen utrinek še posebej vtisnil v spomin?

»Veliko prostega časa ni bilo, saj so treningi potekali med vikendi, seveda pa smo imele med prazniki nekaj prostega časa. Poleg tega smo se zelo povezale tudi izven treningov, še posebej na pripravah, kjer smo se proti večeru veliko pogovarjale in gledale posnetke nastopov iz preteklih tekmovanj.«

Kdo je poleg Slovenije še nastopil na svetovnem prvenstvu?

»Anglija, Nemčija, Čile, Japonska, Italija, Nizozemska, Filipini in Južna Afrika.«

Tretje mesto na svetovnem prvenstvu je izjemen dosežek. Ste bile zadovoljne z bronom, ali ste morda upale tudi na kaj več?

»Naš primarni cilj je bil narediti točko tako, kot jo znamo, brez padcev. Mislim, da nam je to uspelo in zato smo več kot zadovoljne. Točka je imela visoko težavnost, zato smo vedele, da lahko osvojimo medaljo. Zavedale pa smo se, da imamo močno konkurenco, ki prav tako meri visoko. Že sama izkušnja tekmovanja na tako velikem in posebnem odru nam je bila nagrada za vloženo delo, medalja pa je le pripomogla k motivaciji za nadaljevanje v tem športu.«

V Slovenijo je cheerleading kot prva vpeljala Katarina Andlović, predstavnica cheerleading skupine žabice iz ŠŠD Log Dragomer. Prvič se je pojavil v oddaji ŠKL leta 1995. Štiri leta pozneje je bila v Sloveniji ustanovljena Zveza navijaških in pom pon skupin, pozneje pa tudi zveza tekmovalnega cheerleadinga CZS oz. cheerleading zveza Slovenije.

Kakšni s bili odzivi vaših bližnjih, prijateljev, znancev na ta uspeh?

»Spremljali so nas v neposrednem prenosu in navijali za nas. Po uspešni točki so bili zelo veseli in ponosni na nas, saj so vedeli, da se nam je uresničila največja želja.«

Kakšni so vaši prihodnji cilji? Načrtujete še kakšna tekmovanja v bližnji prihodnosti?

»Za slovensko reprezentanco so se letos tekmovanja zaključila, s članicami pri ŠK Twist pa se bomo udeležile le še državnega prvenstva.«

Kaj bi javnosti na Goriškem in v celotni Sloveniji še povedala za konec tega klepeta?

»Veliko ljudi meni, da cheerleading ni šport, kar me zelo moti. Velikokrat so to tisti, ki menijo, da je to navijanje s cofi na nogometnih tekmah med pavzami, saj je tako predstavljen v večini filmov. Cheerleading je šport, ki je sestavljen iz posameznih in skupinskih dvigov, metov, težkih gimnastičnih prvin in plesa, povezanih v točko, ki traja dve minuti in pol. Dvigi zahtevajo veliko ponovitev, izpopolnjeno tehniko in predvsem moč. Slovenija ima v tem športu že veliko odmevnih rezultatov iz svetovnih in evropskih prvenstev, zato si želim, da bi več ljudi imelo priložnost spoznati ta šport, gledati nanj kot enakovrednega ostalim in ga sprejeti.«

Nika, hvala za pogovor ter še veliko užitkov in uspehov pri tem športu!

Kot si lahko preberemo na uradni spletni stani Cheerleading zveze Slovenije (CZS) tekmovalni cheerleading temelji na ocenjevanju skupinskih koreografij, ki v povprečju trajajo nekaj minut. Tekmovalna koreografija vsebuje dvige, piramide, mete, cheer in akrobatiko. Ker se cheerleading še vedno razvija, se s časom spreminjajo tudi pričakovanja, kateri elementi naj bi bili v koreografiji prevladujoči. Prav tako se koreografije razlikujejo glede na starostne skupine (zaradi zagotavljanja varnosti) ter sestavo skupine (ženske ali mešane skupine). Vsekakor pa je tudi tekmovalni cheerleading ohranil svoje poslanstvo, kar je poleg vzpodbujanja množice predvsem pridobivanje njene pozornosti. To mu uspeva z dih jemajočimi dvigi, piramidami, meti in akrobatiko.

Teja L.