Naravne nesreče in pojavi, kot so potresi, predstavljajo resno grožnjo in ne poznajo meja. Še posebej na predelih z visoko potresno aktivnostjo kamor sodi tudi čezmejno območje severne Primorske in Furlanije Julijske Krajine. Čeprav jih ni mogoče preprečiti lahko z inovativnimi pristopi, sodelovanjem in pripravljenostjo pomembno zmanjšamo njihove posledice. V tem duhu je Gasilska enota Nova Gorica, kot partner projekta IN4SAFTY in nosilec aktivnosti, v sodelovanju s KARST ADAPT, EPK 2025 in Zavarovalnico Triglav, pripravila posvet na temo odpornosti na naravne nesreče in pojave, kot je potres.
Projekt IN4SAFTY, ki ga sofinancira tudi Evropska unija v okviru progama Intereg ItalijaSlovenija, je predstavil Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica.
»Posvet je prvi korak, namenjen izmenjavi znanja, izkušenj med domačimi in tujimi strokovnjaki. Marca bo sledila štabna vaja, kjer bomo preizkusili usklajevanja različnih služb v simuliranem kriznem scenariju. Potekala bo vaja s preigravanjem določenih scenarijev, ki jih bomo od 5. do 8. junija uprizorili v sklopu večdnevne čezmejne vaje, ko bo na terenu več enot sistema zaščite in reševanja. Ukvarjale se bodo s težavami in iskanjem rešitev, kot bi bilo v primeru realnega potresa. Priprava na potrese z vidika čezmejnega sodelovanja je po njegovih besedah ključna, saj naravne nesreče in pojavi, kot so potresi, pogosto presegajo meje ene države.«
Tega se še kako dobro zavedajo tudi pri projektu KARS ADAPT saj ta naslavlja skupen izziv prilagajanja podnebnim spremembam na tem čezmejnem področju, je povedala vodja projekta Tina Gerbec z občine Miren Kostanjevica.
Koordinator celotnega dogajanja Borut Mihelj iz Gasilske enote Nova Gorica je tudi moderiral pogovore petih gostov na posvetu.
Ti pa so bili: prof. dr. Matjaž Dolšek – redni profesor – katedra za konstrukcije in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Je priznani strokovnjak s področja potresnega inženirstva in tudi vodja raziskovalcev programske skupine Potresno inženirstvo.
Ing. Andrea Marino – poveljnik gasilcev v Perugii – z veliko mednarodnimi izkušnjami operativnega delovanja z enotami za iskanje in reševanje v urbanih okoljih (USAR) v Turčiji in na potresnih območjih v Italiji (rcimo leta 2016). Ima vodilno vlogo pri formiranju italijanske enote za iskanje in reševanje v urbanih okoljih.
Mag. Domen Torkar – vodja izpostave URSZR Kranj – koordinacija zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah ter INSARAG (Mednarodna svetovalna skupina za iskanje in reševanje ob potresih) kontaktna točka za Slovenijo.
Grzegorz Borowiec – (vodja enot USAR, GFFV in HCP na Poljskem) in vodja mednarodnih
misij v Turčiji, Libanonu, Grčiji in drugih državah.
Peter Filip Jakopič – direktor premoženjskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav.
V nadaljevanju je zbranih nekaj poudarkov iz predstavitev vseh petih gostov.
»V Sloveniji so močni potresi k sreči zelo redki, a na takšne nismo pripravljeni«, opozarja prof. dr. Matjaž Dolšek, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Težava je, ker smo zelo majhna skupnost in če bi se na kritični lokaciji v Sloveniji zgodil zelo močan potres, bi bila odprava posledic zelo dolgotrajna, nastala bi velika gospodarska škoda in veliko število smrtnih žrtev,« je pojasnil. »Medtem ko je dokaj dobro poskrbljeno za potresno odpornost novejših objektov, so velika težava starejši objekti, v teh pa živi skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije. «
Strokovnjak s področja potresnega inženirstva je spomnil na prizadevanja zadnjih let za energetsko prenovo stavb v Sloveniji, ne pa tudi potresno. »Študija je pokazala na zelo velik delež potresno neodpornih javnih stavb (tudi bolnišnic in šol) , največji delež teh objektov pa je bil energetsko obnovljen, je povedal Dolšek in dodal, da so na tem področju nujno potrebne spremembe.
Ing. Andrea Marino je leta 2016 sodeloval pri reševanju posledic rušilnega potresa v Italiji, ki je najbolj prizadel mestece Amatrice. Ko se ozira nazaj in spominja, kako so v prvih urah po potresu tavali v temi brez pravih informacij o obsegu nesreče, ugotavlja, da so za uspešno reševanje najbolj pomembne prav prve ure in dobre informacije s terena. »Nekaj časa smo rabili, da smo sploh razumeli obseg dogajanja in na prave naslove poslali pomoč. Kaj se je zgodilo, smo dejansko ugotovili šele, ko smo v televizijskih poročilih videli izjavo župana mesta Amatrice, ki je dejal, da je pri njih vse porušeno. Po tej izkušnji smo veliko bolj pozorni na to, kaj je potrebno storiti v prvih urah ali prvem dnevu, razvili smo protokol in vzpostavili ekipe, ki nam v prvih urah po potresu orišejo situacijo,« je izkušnjo predstavil poveljnik gasilcev v Perugii Andrea Marino.
Mag. Domen Torkar: »Če država oceni, da sama ne bo mogla reševati posledic naravne nesreče, lahko zaprosi za mednarodno pomoč, pravila glede tega so jasna, Slovenija jih je že uporabila. Dobro se spomnim, da je v naših državnih načrtih nekoč pisalo, da bomo za mednarodno pomoč zaprosili samo v primeru potresa. Potem pa so se nam zgodili žled, migracijska kriza, požar na Krasu in poplave. Do potresa torej še niti ni prišlo, ko smo že dodobra spoznali sistem in opravili učne ure, kako deluje sistem mednarodne pomoči,« je pojasnil Domen Torkar – koordinator zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah ter INSARAG (Mednarodna svetovalna skupina za iskanje in reševanje ob potresih) kontaktna točka za Slovenijo.
Grzegorz Borowiec: s poljsko ekipo USAR (enote za iskanje in reševanje v urbanih okoljih) je reševal ob potresih v Turčiji, Libanonu in Grčiji. Iz lastnih izkušenj pripoveduje, kako pomembno si je ob zaprosilu za mednarodno pomoč vzeti čas za premislek o tem, kakšno pomoč potrebujemo in kako jo bomo razporejali in nenazadnje omogočili, da bodo lahko tuje ekipe opravljale svoje delo. »Država si ne želi navala nepotrebne pomoči in množice ekip, ki za reševanje njihove težave niso usposobljene. Lahko vam povem primer iz Turčije, ko se je na terenu znašlo na stotine ekip, preveč specializiranih za posamezna področja reševanja. Namesto, da bi reševale težave, so jih na koncu povzročale. Ko smo prispeli mi, smo za osem ur obtičali na letališču, nikjer ni bilo nobenega kamiona, ki bi si ga lahko izposodili za prevoz opreme. Njihova logistika ni zmogla koordinirati pomoči.« Poudari, da na terenu lahko prihaja tudi do posebej težkih trenutkov: »Reševanje ima svoje protokole. Ko pridemo na kraj reševanja, najprej zelo na hitro pregledamo stavbe in naredimo oceno, kje še lahko iščemo žive. Domačini v tistem trenutku težko razumejo, zakaj samo pogledamo in gremo, zakaj kar takoj ne začnemo kopati njihove hiše. Prosijo nas, rotijo, prepričujejo in tudi grozijo, naj rešujemo njih… težko jim dopoveš, da nismo zaznali nobenih znakov življenja več.«
Peter Filip Jakopič: potreben je tudi razmislek o finančni varnosti in zavarovanju v primeru potresa. V Zavarovalnici Triglav lahko stranke potresno zavarovanje sklenejo samostojno ali dodatno ob sklenitvi zavarovanja doma. A je delež zavarovanosti nizek. Direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič pojasnjuje, da je za primer potresa zavarovanih okoli 30 odstotkov lastnikov, ki imajo sklenjeno premoženjsko zavarovanje. Po potresih v naši bližini, kot je bil npr. v Zagrebu, se povpraševanje po zavarovanju sicer poveča, a ta spomin hitro zbledi. Dlje kot je potres, manj časa se te nevarnosti zavedamo. V vodilni slovenski zavarovalnici še ugotavljajo, da zavarovanja v veliko primerih nimajo ravno tisti lastniki, ki v primeru nesreč relativno težko obnovijo svoje premoženje.
Spletno uredništvo Vir: Izjava za javnost GENG, foto: ERVIN ČURLIČ / regijski štab CZ za severno Primorsko
