Marijino vnebovzetje je praznik upanja

Foto: YouTube

Ob največjem Marijinem prazniku, prazniku Marijinega vnebovzetja, danes po slovenskih cerkvah potekajo slovesne maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah je osrednjo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori pa je maševal koprski škof Jurij Bizjak.

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je Marija kot človek dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene, so zapisali v Slovenski škofovski konferenci in dodali, da nas praznovanje tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta.

Foto: FB Stanislav Zore

Stanislav Zore je v pridigi pozval ljudi, naj v današnjih težkih časih živijo po Božji besedi in prispevajo k sožitju, sodelovanju ter prizadevanjem za mir. „Danes je naša molitev in prošnja še posebej goreča. Zavedamo se namreč, da živimo v zelo zahtevnih časih. Svet postaja zapleten in odnosi v njem vedno bolj napeti. Z bolj ali manj jasnim spoznanjem se vsi zavedamo, da se je svet znašel v krču in ni samo po sebi umevno, kako bo ta svetovni krč popustil,“ je povedal Zore in dodal, da je podobno z našo domovino in državo. Poudaril je, da ni mogoče razumeti odločitev in sprejetih sklepov, za katere je razvidno, da v njih ni iskanja skupnega dobrega. Ob teh ugotovitvah bi se lahko obrnili proč in se delali, da je vse dobro, ali pa se začeli ozirati okoli sebe in iskati krivca za razmere, v katerih živimo, a s takšnim ravnanjem ne pripomoremo k izboljšanju stanja, je opozoril Zore in dodal: „Zavedati se moramo, da je vsak človek dolžan storiti vse, kar more, da bi bilo med ljudmi, med skupinami, med političnimi strankami, pa tudi med narodi in državami več sožitja, medsebojnega sodelovanja in iskrenega prizadevanja za mir.“

Foto: FB Svetišče Brezje

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. V Sloveniji je od leta 1992 dela prost dan.