Dober dan Slovenija. Živimo v časih, kjer se pleše, kjer se cedita mleko in med. Kjer se viša davke. Kjer se uvaja solidarnostne sobote, hkrati pa se namenjajo milijonski zneski nevladnim organizacijam, ki proučujejo spole. Ja, prav ste prebrali, proučevanje spolov!!!! Medtem, ko so bili gasilci noč in dan na terenu ob ujmah, ki je prizadela celotno državo, mi namenjamo denar NVO-jem, za katere lahko ne bomo nikoli slišali, kaj šele poznali njihovega poslanstva. Živimo v časih, kjer se je ples volitev nagradil tako, da se je prevzelo in zacementiralo RTV v preteklost, ter, da se jo vrača v čase, kjer se ne dopusti drugačnega razmišljanja od večine. Živimo v času, da ko danes vprašam po volivcih Svobode, so se mi do sedaj javili samo štirje, ki so iskreno povedali, da so jo volili, ker so želeli spremembe. Od teh štirih, se dva že pošteno držita za glavo. Ampak živimo v svobodi, kjer plešemo na ulicah in kjer lahko vsi delamo in govorimo kar želimo.
Apatija slovenskega naroda ne pozna meja. Vera v nove obraze je tako brezmejna, da se ji sam čudim. Kasnejše razočaranje, ki se ga izliva po socialnih omrežjih pa sploh. Vendar, je slovenski človek res sam kriv, da je stanje tako, kot je? Govoril sem nedolgo nazaj z poštarjem, ki je povedal zanimivo stvar. Da so bile nekoč velike kmetije, kmečko prebivalstvo nasploh, v enem detajlu zelo drugačne, napram današnjemu času – da je skoraj v vsaki hiši, bilo sredi mize položeno Sveto pismo, na steni križ, danes to dvoje po večini nadomešča Jana, Suzy ali podobne revije…zakaj to omenjam? Četudi drvi svet z polno paro v propad, se bomo v Sloveniji morali vrniti h koreninam in kmečkemu načinu razmišljanja. V mestih je več ali manj zavoženo vse, saj mesta nudijo ljudem tisto, česar v resnici ne potrebujejo. Da je temu res tako, danes pritrjuje dejstvo, da kar mnogi meščani od »življenja« v mestu, kupujejo vikende na deželi, da si spočijejo in naužijejo tistega, kar jim mesto zagotovo ne nudi. Naravo, odnose, okoliš…Kmečko prebivalstvo je bilo tisto, ki je kljub temu, da so bili na deželi, vedno Sloveniji dali odločilen korak, da smo se premaknili naprej. Kako in zakaj se je ta kmečka populacija začela tako spreminjati, da ne vztraja pri krščanski drži, da se celo spogleduje z razvrednotenjem vrednot, da so prenehali biti tiha gonilna sila, to mi še danes ni jasno. Sprašujem se, če je tudi na kmečko prebivalstvo prišel ta strah, ko se ne upa na glas povedati, katerega nazora si in v kaj verjameš. Je pomanjkanje »guljenja« rožnega venca pripeljalo do tega, da moramo meščani nagovarjati z zgledom, da strah in apatija ne prideta v obzir.
Meščanstvo je postalo »meščanstvo«. Če je bilo meščanstvo kdaj sinonim za napredek, kjer se je spogledovalo z različnimi idejami, hkrati pa spoštovalo vse, je danes pomembno zgolj in samo eno vprašanje: »Si za Janšo ali ne?« Da je meščanstvo na ta jezik pristalo, je delno krivo samo, delno pa z pomočjo medijev, ki so kreator javnega mnenja. V mestih se dogaja in odloča o vsem. To vzeti ali pa si drzniti preoblikovati to življenje, ki pa ni nujno, da bo slabše, je najslabše kar si lahko naredil. Podpišeš že vnaprej kapitulacijo…ker te mesto, in kar v mestu dogaja, izloči.
V soju medijske krajine, bi lahko povedal marsikaj. Pomembni so, a bi bilo mnogokrat bolje, da jih ne bi bilo. Da ne bi bilo odkritega aktivizma. Da ne bi bilo tako brutalnega ustvarjanja javnega mnenja, kot se dogaja sedaj. Rdeč ali bel, Janšev ali ne, tako daleč so danes to zapeljali, da je šlo v vse pore življenja. In če se tej medijski kliki upreš, si adijo. The end. Od sebe izveš, kar še sam ne veš. Tako daleč se gre, če samo pomisliš, da bi uredil to medijsko krajino, si obsojen na neuspeh. Niti možnosti nimaš, da se ti prisluhne. Enostavno posežeš v tako imenovani prostor, ki se ga ne dotika. Prav. Ampak, si pa kot državljan želim objektivnega novinarstva in ne aktivizma. Pa če med drugim to še plačujem. Da bi bilo poročanje normalnega tona, brez cinizma, brez sarkazma, brez pripomb pod pas, ki smo jih vajeni od MSM. Priskutili so se mi….
Danes smo že tako daleč, da je odletel že peti minister, da se razpisi prirejajo in se prizna, da se podpisa pri razpisih ni niti preverjalo, samo podpisali so. Da se niti ne preverja, kaj bodo določeni NVO-ji s tem denarjem naredili in kaj bo Slovenija, jaz ti, imeli od njih… Danes smo prišli tako daleč, da je naš PV tako medijsko izpostavljen, da je še bivši predsednik Pahor, šolarček napram njemu. Danes smo prišli tako daleč, da se kljub novi oceni za poplave (9,9 milijarde evrov) noben ne sprašuje kam vse bo šel ta denar, če pa je celotna škoda ocenjena pod 3 milijarde, če se ne motim. Slepo zaupanje. Ki ne pozna meja. Danes smo prišli tako daleč, da se zopet sprašujemo zakaj in čemu so sploh namenjene volitve, če pa vodita po dve ministrstvi ministra, ki niti v parlament nista bila izvoljena….danes je toliko norije, da trenutno vlada zakon ulice, saj, če se preko socialnih omrežij poziva, da mora minister odstopiti, ta že en dan prej napiše odstopno izjavo….danes smo pod to vlado, najbolj pametni v Evropi, in se bomo v bodoče vsi morali ogrevati na sonce, ne da bi se sploh naredilo študije, ali si Slovenija, Slovenci sploh lahko privoščimo ta eksperiment, ki pa ga ne gre zavreči? So sploh narejeni kakšni izračuni, kako kdaj in s čim bi šli v ta projekt? Danes smo tako daleč, da se odstavlja dobre ministre(Brežan), ker ni bil kompatibilen….ker je bil verjetno v določenih pogledih drugačen…danes smo prišli tako daleč, da se vse slabosti te vlade in ko ji voda pošteno teče v grlo, aktiviralo vse vrste aktivizma, ki gredo čez mejo. Non stop se hodi po robu, da bo nekaj, nekje ekshaliralo, potem pa bodo zopet krivdo prelagali na znano in edino tarčo, ki je že 25 let aktualna- Janez Janša….danes smo prišli tako daleč, da je marsikateri Slovenec pripravljen še naprej podpirati to vlado, samo da ne bo fašizma nazaj….zakaj SDS večkrat ne udari nazaj z proti tožbo, ker se jih konstantno žali, mi ni jasno…mogoče zaradi sodišč, ki v tem trenutku delajo vse, da se desni pol nekako izbriše, se ga da popolnoma na stranski tir. Ker je svetovna agenda, da se gre v tri krasne, zakaj bi mi zaostajali za tem…ja, danes je težko najti sogovornika, ki se bo kljub političnemu nazoru, dalo v miru, predvsem pa spoštljivo pogovarjati. Da ne pride do agresije…najprej verbalne, potem pa fizične…danes smo prišli tako daleč, da kristjani preprosto ne čutimo z vodstvom Cerkve, ker je le to ohlapno in premalo udari po mizi. Nimamo voditeljev, na katere bi se lahko zanesel in bi bil nanje ponosen. Saj ne rečem, da so tile napačni, toda ko je bil nadškof Rode, sem vsaj vedel, da smo nekaj. Da se z nami, našimi čustvi, našim načinom življenja in razmišljanjem ne gre hecati. Ponosen si bil. Prazne cerkve danes kažejo sliko Slovenije, ki gre v totalni ateizem. Da se niti ne vprašaš kaj bo jutri, temveč se živi in dela izključno za danes, sedaj….Da je bila takrat povedana jasna in tudi ostra beseda. Očetovski lik…Škoda, ker se je to ime zapravilo z dvorcem Goričane..
Reset. Več kot potreben. Države. Družbe. Nas vseh.
Začnimo sedaj in zdaj!
Spletno uredništvo,
piše David Bašelj
