V nedeljo, 24. aprila 2022, bomo volivke in volivci obkrožili kandidata oz. stranko, ki ji najbolj zaupamo.
Če sodimo po anketah, potem naj bi se za zmago potegovali vladajoča SDS Janeza Janše in Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Slednja je že jasno povedala, da po volitvah izključuje sodelovanje s strankami, ki sestavljajo aktualno vlado ter da se je pripravljena povezati s strankami KUL koalicije. Seveda pa zmaga na volitvah še ne prinaša tudi vlade. O sestavi vladne koalicije bodo imele očitno ključno vlogo druge, tudi manjše stranke, ki se jim bo uspelo prebiti v hram demokracije.
KUL stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so že imele priložnost sodelovanja, a se je slednje klavrno zaključilo že po slabih dveh letih. Takratno Šarčevo koalicijo so ves čas spremljali medstrankarski spori, zaradi česar je bila neučinkovita pri vodenju države.
Kot prva jo je zapustila Levica, ki je, četudi uradno ni bila v vladi, imela poseben status nad-vladne stranke. “Ta vlada samo s temi partnerji ni bila sposobna izvesti strukturnih reform,” je ob odstopni izjavi konec januarja 2020 pojasnjeval takratni predsednik vlade Marjan Šarec, ki je takrat jasno povedal, da dvomi v nadaljnje sodelovanje s takratnimi koalicijskimi partnerji.
2x premislite, preden obkrožite #KUL pic.twitter.com/oaN5eoIdic
— oposum (@SLOposum) April 1, 2022
“Najlaže je oditi in pustiti pomembne projekte nedokončane,” je Šarčev odstop takrat komentiral Dejan Židan iz SD in dodal: „Za odstop sem izvedel danes. Kakor običajno partnerji nismo bili obveščeni …” Luka Mesec iz Levice je takrat dejal: “Ta koalicija se je sesula sama vase.” Veliko razočaranje je takrat izrazila tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. „V SAB smo razočarani, da smo kot del koalicije, da predsednik vlade odstopa, izvedeli iz medijev… Področje, kjer nismo naredili veliko ali skorajda nič, je prav področje zdravstva,” je takratno dogajanje in nedelo vlade komentirala Bratuškova in dodala: “Želimo si, da Slovenija čimprej dobi stabilno, trdno vlado, ki bo znala delati kot tim.” To se je kasneje tudi zgodilo, čeprav ne v takšni zasedbi, kot so si želele KUL-ove stranke, ki so sodelovanje v vladi Janeza Janše kategorično zavrnile.
KUL-ove stranke, ki v prejšnji vladi niso bile sposobne sodelovati, so še enkrat več povedale, da sodelovanje s strankami, ki sestavljajo aktualno vlado ne pride v poštev. Je smisel politike sodelovanje v dobrobit vseh državljank in državljanov ali izključevanje v korist zgolj peščice izbrancev? Dejstvo je, da Slovenija za razvoj potrebuje trdno vlado s širšim konsenzom, kar pa ob izključevanju zagotovo ne bo mogoče. Slovenski politični prostor je namreč že nekaj časa razdeljen na dva pola, brez sodelovanja z drugače mislečimi in iskanja kompromisov, pa bo težko učinkovito vladati. Ne glede na to, ali bo vlada usmerjena v levo ali v desno… Slovenija si želi iti naprej!
