Vatikanski postopek proti umetniku in duhovniku Marku Rupniku, obtoženemu spolnih in duhovnih zlorab več redovnic, poteka že več kot leto in pol za zaprtimi vrati. Red jezuitov, ki je izključil Rupnika iz svojih vrst, se je opravičil žrtvam.
Izpovedi prizadetih so razkrile pomanjkljivosti v odzivnosti reda, kar je v zadnjih letih povzročilo globoke rane.
Prva preiskava proti Marku Rupniku se je začela konec leta 2018, a je trajalo do decembra 2022, da je zadeva prišla v javnost. Do takrat odziva Vatikana ni bilo. Vrhovni predstojnik jezuitov Arturo Sosa je v odgovoru na novinarska vprašanja priznal, da so bili “slepci” in dodal: “Težave nismo zaznali, ker nismo bili dovolj odprti, da bi prepoznali znake.”
Po besedah p. Johana Verschueren, ki je vodil preiskavo, je red prejel okoli trideset prijav proti Rupniku. Verschueren je zanikal, da bi jezuiti žrtvam ponujali finančne odškodnine. “Od začetka smo se trudili govoriti z žrtvami in začeti proces zdravljenja,” je dejal Sosa. Vprašanje Rupnikove umetnosti ostaja občutljivo, saj je škof iz Lurda po dolgem razločevanju odločil, da bo pokril Rupnikove mozaike na pročelju bazilike.
Po izključitvi Rupnika so jezuitski red zapustili tudi njegovi štirje sodelavci iz Centra Aletti, vključno s Slovenci Milan Žust, Ivan Bresciani in Andrej Brozovič. Marko Rupnik se je zatekel v koprsko škofijo, kjer je sicer inkardiniran, a na njenem ozemlju ne deluje.
“V pismih žrtvam smo prosili odpuščanja za našo slepoto,” je dejal Arturo Sosa.
Jezuiti so spoznali potrebo po spremembah in večji odprtosti. Zavedajo se, da so globoke rane, ki so nastale pri žrtvah, prizadele tudi njih. Red se zdaj osredotoča na posamično reševanje primerov in vzpostavljanje dialoga z vsemi prizadetimi.
Primer Rupnik je pomembna lekcija za jezuite, ki zdaj iščejo načine, kako preprečiti ponovitev takšnih napak v prihodnosti. Njihova prizadevanja so usmerjena k obnovitvi zaupanja in podpori prizadetim.
Spletno uredništvo
