Predsednik vlade Janez Janša je lahko s svojo ekipo po dolgih in napornih pogajanjih v Bruslju zelo zadovoljen. Slovenija namreč ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna. Iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 lahko naša država računa na kar 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Prvotna pričakovanja so bila, da bo Slovenija za okrevanje po epidemiji covid-19 prejela 3 milijarde evrov nepovratnih in 3 milijarde evrov povratnih sredstev. Končni izkupiček pogajanj pa je 6,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,9 milijarde evrov povratnih sredstev. Skupno torej 10,5 milijarde evrov, kar je največ doslej in znaša približno enoletni proračun Republike Slovenije.
Slovenija vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo, pravi Janez Janša, ki je prepričan, da ta dogovor vliva tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala: „Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov.“
V zaključku pogajanj je uspela Slovenija iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev. S tem je Slovenija uspela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajst odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.
Slovenija je imela kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju, zato se poskušajo bolje pripraviti, izpostavlja premier, ki je že za jutri napovedal delovno sejo vlade na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.
