Bolezen se v glavnem pojavlja v Afriki, južno od Sahare. V zadnjem obdobju se je razširila tudi v Evropo, Rusijo, centralno in južno Ameriko ter Karibsko otočje. Bolezen se ne prenaša na ljudi, se pa hitro širi in se je ne zdravi. Podobna je klasični prašičji kugi. Cepiva zanjo še ni.
Ob pojavu bolezni je potrebno nemudoma izločiti bolne in okužene živali, neškodljivo odstraniti mrtve živali, določiti območja z omejitvami ter prepovedati premike živali. Prostore in opremo je treba očistiti in razkužiti.
Afriška prašičja kuga je zelo nalezljiva bolezen, ki lahko prizadene tako domače kot tudi divje prašiče vseh vrst in starosti. Povzroča jo virus afriške prašičje kuge, ki sodi med DNA-viruse. V preteklosti je bila bolezen prisotna le v Afriki, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila tudi v Baltske države ter na Poljsko. Afriška prašičja kuga je že vrsto let prisotna tudi na Sardiniji. Junija letos se je bolezen prvič pojavila pri divjih prašičih na Češkem.
| Na upravi za varno hrano, veterino in varstvo rastlin so registriranim rejcem prašičev na 52.000 naslovov poslali zgibanko o preventivi in preprečevanju afriške prašičje kuge. Zgibanko bodo prejela tudi lovska društva, veterinarska in kmetijska zbornica ter območni uradi inšpekcije uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. |
Bolezen se med prašiči širi hitro; neposredno s stiki med okuženimi in zdravimi živalmi ali posredno (hranjenje z ostanki okuženih prašičev oziroma z izdelki, ki izvirajo od okuženih živali). Širi se tudi preko bioloških vektorjev kot so klopi, ki so se hranili na okuženih prašičih ter preko kontaminirane opreme, vozil, objektov, obutve, obleke…
Afriška prašičja kuga se pojavlja v štirih oblikah. Za perakutno in akutno obliko so značilni povišana telesna temperatura, rdečina po koži, apatičnost, bruhanje in nenaden pogin. Pri subakutni obliki je potek milejši kot pri akutni, poginjajo pa predvsem mlajše živali. Do pogina ali ozdravitve pride v treh do štirih tednih. Za kronično obliko so značilne dihalne težave in abortusi, smrtnost pa je v tem primeru nizka.
Cepivo za afriško prašičjo kugo še ne obstaja. Najboljša ukrepa sta preventiva (ukrepi biološke varnosti in ustrezna higiena), v primeru izbruha bolezni pa nadzor in predpisani ukrepi (prijavljanje, poročanje, izolacija in takojšnje pobijanje prašičev na okuženih gospodarstvih), sporočajo na spletni strani Uprava RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin.
Uredništvo
