Inervju Goran Živec: Vsi pa se soočamo z vedno večjimi, tudi nezakonitimi in neustavnimi, pritiski po večji obdavčitvi tega, kar so po večini ustvarili naši predniki, in nam to predali v skrb, da to predamo našim naslednikom

V nedeljo, 6. oktobra, bodo potekale volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pogovarjali smo se z kandidatom v volilni enoti Komen Goranom Živcem, ki kandidira na listi Društva forum za kmetijstvo in podeželje SDS

V nadaljevanju objavljamo interju z Goranom Živcem:

Kako se bi opisali v nekaj stavkih? Kdo ste in od kod prihajate?

Sem Kraševec! Sem mož, in oče dveh pridnih najstniških fantov. Sem podjetnik, ki od leta 2007 vodi projekte razvoja telekomunikacijske infrastrukture na podeželju, do sedaj v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Sem drugi mandat občinski svetnik občine Komen. Sem predsednik skupščine Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov. Sem podpredsednik Akcijske strelske zveze Slovenije, članice Olimpijskega komiteja.
Po zaključeni gimnaziji v Sežani sem doštudiral ekonomijo v Trstu, nato zaključil še podiplomski MBA študij mednarodnega poslovanja, in nato ob delu še diplomo iz Infromacijske tehnologije na Univerzi v Liverpoolu. Trenutno sem vpisan na univerzitetni študij umetne inteligence na daljavo na Univerzi v Bruslju. V prostem času, ki ga ni veliko, preučujem prazgodovino Krasa, sem športni strelec, zbiratelj in radioamater.

Zakaj ste se odločili za kmetijstvo in kandidaturo v Kmetijsko gozdarski zbornici?

V Sloveniji je 434 tisoč lastnikov ali solastnikov nepremičnin, in le malo več kot četrtina nas je članov KGZS. Vsi pa se soočamo z vedno večjimi, tudi nezakonitimi in neustavnimi, pritiski po večji obdavčitvi tega, kar so po večini ustvarili naši predniki, in nam to predali v skrb, da to predamo našim naslednikom. To bo mogoče le, če bo slovenski kmet zmogel še naprej obdelovati to našo kulturno krajino, pridelovati hrano in od tega živeti. Da bo to mogoče, je zadnji čas, da nekaj storimo, in obrnemo negativni trend.

Kako ste zadovoljni z trenutno kmetijsko politiko v Sloveniji?

Trenutna kmetijska politika  Sloveniji ni ustrezna, saj temelji na subvencijah. Najprej je treba kmetu pustiti, da bo lahko normalno delal, pri čemer pomeni normalno način, da bo lahko konkurenčen s svojimi evropskimi kolegi. Območja z OMD dejavniki je potrebno dodatno razbremeniti. Nadomestila iz naslova enotne kmetijske politike morajo biti le dodatek, in ne poglavitni razlog za kmetovanje, kot je to doslej. V veliko primerih danes dobimo občutek, da je kmet s subvencijami nagrajen, da ne dela, namesto obratno.

Kaj bi vi spremenil, da bi bilo stanje boljše?

Geodetska uprava mora priznati napako pri izračunu bonitetnih točk kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je bila narejena jeseni 2022, in bonitete vrniti na takratno raven. Trenutno lastniki zemljišč imajo bistveno previsoko izračunan katastrski dohodek (zaradi previsoko ocenjene bonitete) na vseh površinah, kjer posebni vplivi pomembno negativno vplivajo proizvodne sposobnosti zemljiča.

Razen nekaterih izjem (turizem, prevozništvo in podobno) je potrebno vse dejavnosti, ki uporabljajo vhodne surovine, ki izvirajo iz kmetije, uvrstiti v primarno kmetijsko pridelavo, in tako kmete administrativno razbremeniti pri prodaji svojih pridelkov in izdelkov.

Kmetijsko gozdarska zbornica mora biti organizacija, skozi katero glas kmetov jasno in verodostojno doseže državne organe, in ne obratno, da je kot danes podaljšek Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Spletno uredništvo