Poslanec Andrej Hoivik iz stranke SDS je poudaril, da je nujno najprej zavrniti novi zakon o dodatkih k pokojninam na referendumu, nato pa ukiniti stari zakon iz leta 1974.
Hoivik je svoje stališče predstavil na novinarski konferenci v Ljubljani, kjer je pojasnil, da trenutna zakonodaja omogoča dodeljevanje izjemnih pokojnin kulturnikom, umetnikom, športnikom in znanstvenikom. SDS je predlagal zakon, ki bi prenehal veljavnost tega zakona, s tem pa želijo narediti korak proti pravičnejšemu pokojninskemu sistemu.
Predlog za ukinitev preživelega zakona
Hoivik je pojasnil, da je zakon iz leta 1974 že dolgo v središču razprav, saj omogoča dodeljevanje privilegiranih pokojnin osebam z izjemnimi zaslugami. V SDS-u so se po tehtnem premisleku, vključno z argumenti iz nasprotne strani, odločili, da vložijo zakon za njegovo ukinitev. Na referendumu nasprotujejo tudi novemu zakonu o dodatkih, ki ga je predlagala vlada Roberta Goloba.
“Menimo, da je pred sprejemom pokojninske reforme treba narediti čisti rez, to pomeni, da v državnem zboru začnemo razpravo, ali želimo živeti in delovati po sistemu prvo- in drugorazrednih, ne glede na vrhunske dosežke umetnikov, znanstvenikov, ne nazadnje naših športnikov,” je dejal Hoivik.
Strateški koraki in referendumska kampanja
Hoivik je poudaril, da je ključnega pomena, da volivci na nedeljskem referendumu zavrnejo novi zakon, kar bo omogočilo nadaljevanje postopka za ukinitev starega zakona. Po njegovih besedah je pričakovati, da bo kvorum najmanj 340.000 volivcev dosežen, kar bo omogočilo nadaljnje obravnave v državnem zboru.
“Verjamem, da bodo ljudje glasovali proti, da bo kvorum najmanj 340.000 ljudi, volivcev in volivk, v nedeljo dosežen in potem bo takoj sledila obravnava tega zakona, ki anulira te dodatke, te izjemne odmere pokojnin za umetnike in kulturnike,” je napovedal Hoivik.
Komprimisna rešitev in enkratne nagrade
Hoivik je predstavil tudi alternativno rešitev, ki vključuje enkratne nagrade za kulturnike, podobno kot so urejene za športnike. Predlagal je spremembo le enega člena v zakonu o Prešernovih nagradah, kar bi po njegovem mnenju omogočilo ohranitev kulturnih vrednot in dela, obenem pa bi bil sistem pravičnejši.
“Zelo enostavno je to, spremeni se samo en člen v zakonu o Prešernovih nagradah. To bi bila kompromisna rešitev, to pomeni, da cenimo kulturo, tudi njihovo delo in s tem bi bil volk sit in koza cela. To je naš konstruktivni predlog,” je zaključil Hoivik.
Hoivik verjame, da bo vlada Roberta Goloba v sodelovanju z Levico in Svobodo podprla to spremembo, saj so že večkrat izrazili svoje nezadovoljstvo s trenutnim sistemom, ki arbitrarno določa privilegije za peščico.
Spletno uredništvo
