V Goriškem muzeju so se odzvali povabilu organizatorjev festivala Energija prostorov – Festival vetra in kamna, ki letos že deveto leto s številnimi dogodki povezuje kraje na Tržaškem in Goriškem. V luči Evropske prestolnice kulture je v čezmejno dogajanje vključen tudi park Gradu Kromberk, kjer so v okviru projekta Konec meje – Čudesa v parku pod umetniškim vodstvom Katarine Brešan ta teden gostili tri slovenske umetnike in danes predstavili nastala dela.
Projekt Konec meje se je začel leta 2021 v goriškem parku Basaglia in v tržaškem Adrenalinskem parku Cerovlje z namenom odpiranja geografskih in konceptualnih meja skozi umetnost in kulturo ter oživljanja javnih parkovnih površin na obeh straneh meje in njihovega spreminjanja v okolja, odprta za kulturo in povezovalne vsebine. Park Gradu Kromberk je že vrsto let kraj srečevanja in povezovanja, tokrat pa so umetnike povabili, da ustvarijo skulpture po konceptu land art, z naravnimi materiali, ki jih lahko najdejo tudi na sami lokaciji.
Instalacije Nike Šimac, Luke Široka in Vanje Merviča bodo ostale v parku kot stalne postavitve, dokler ne bodo ponovno izginile v naravo. Ideja za izdelavo čudežnih, fantastičnih ali mitoloških živalskih figur izvira iz knjižice Priročnik fantastične zoologije Jorgeja Luisa Borgesa, v kateri je zbral pripovedi in opise takšnih bitij iz vseh časov in koncev sveta. S svojimi kompozitnimi značilnostmi in magičnimi močmi lahko namreč odpirajo nove dimenzije, rušijo meje med otipljivim in tistim nevidnim ter pomagajo pri povezovanju in sprejemanju različnosti.
Nika Šimac se za svoje delo že vseskozi navdihuje v naravi in ustvarja z naravnimi materiali, v katere lahko vnaša dodatne elemente, predmete, barve ter nova, večplastna sporočila. V svoje delo vpleta tudi raziskovanje mitoloških bitij, predvsem iz domačega okolja, ki jih s svojimi skulpturami ohranja pri življenju in na novo interpretira. V grajski park je postavila čarobno večglavo kačo Ederusss, ki predstavlja stičišče med pravljičnim, čarobnim svetom in naravo. Bitje je navdihnilo olesenelo deblo bršljana, njena domišljija ga je spremenila v magično žival z imenom, izpeljanko latinskega poimenovanja za to rastlino in značilnega kačjega sikanja. Pravijo, da je kača Ederusss zelo dobrodušna in da lahko ob pravi luni v zameno za nekaj daritev izpolni želje. Njen čudovit plašč črne, bele in rdeče barve simbolizira preobrazbo, podporo in življenje. Umetnica želi med drugim opozoriti, da park pripada živalim in da so kot obiskovalci odgovorni za primerno vedenje tudi ob srečanju z njimi.
Luka Širok je za svojo skulpturo posegel po antični grški mitologiji, obudil je mogočnega Minotavra, ki v grajskem parku išče izhod iz labirinta. Za Minotavrovo figuro je poiskal lesene oblike, večinoma rečne naplavine, ki asociirajo na določene dele telesa, glavo, trup, noge, roke … Organsko jih sestavlja v celoto in povezuje z okoljem. »Labirint predstavlja kompleksnost človeškega uma, s svojimi zapletenimi hodniki in zavoji. Podobno kot labirint, tudi razmišljanje pogosto vključuje zapletene poti, različne ideje, misli in čustva, ki se prepletajo in medsebojno vplivajo«. Umetnik pa tega ne doživlja kot nekaj brezizhodnega in ponuja rešitev iz labirinta: »Pomembno je, da se soočimo s svojimi notranjimi demoni, jih prepoznamo in razumemo, da bi lahko živeli bolj uravnoteženo in srečnejše življenje«.
Vanja Mervič želi iz starodavnega Orienta privabiti meddimenzionalno bitje Annuri, v parku mu je namreč nastavil vabo: čaj iz zelišč, ki jih ta žival obožuje, se nahaja v sredini krožne strukture iz različnih materialov. Krog je oko, ki dovoljuje videnje v drugo dimenzijo, izven njega so slamnata sedišča za obiskovalce, ki si bodo vzeli čas za opazovanje. Bitje je sestavljeno iz različnih živali, netopirja, sokola, ribe, salamandra, z rogom na čelu in ognjenimi krili. Njegovo ime izvira iz arabske besede za svetlobo. Lahko se pojavi le ob polni in prazni luni, tri dni prej in tri dni pozneje. Annuriji so zelo plašni, lahko pa tudi zanetijo požar, potop in še vrsto katastrof. Annuriji so sad umetnikove domišljije, v njih pa lahko prepoznamo elemente različnih bajeslovnih bitij, ki jih je skozi čas ustvarilo človeštvo, da si je osmislilo nerazložljive naravne pojave. Sporočilo Vanje Merviča je zato predvsem povabilo, naj ostajamo odprti za različne možnosti, da si ne zapremo poti, ki bi nas lahko nekoč pripeljale do odgovorov.
Spletno uredništvo,
Vir: Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
