Po nedavni odločbi gradbene inšpekcije, ki je zajela stanovanjsko skupnost v Solkanu, se je v petek pojavila še ena podobna odločba, ki prepoveduje uporabo objekta v Renčah, kjer bivajo invalidi znotraj javnega zavoda Dom na Krasu. Po poročanju časnika Dnevnik je inšpektor ugotovil, da je objekt v Renčah nepravilno kvalificiran kot stanovanjski objekt, kar je sprožilo novo pritožbo zavoda Dom na Krasu.

Decembra je gradbeni inšpektorat za naravne vire in prostor izdal odločbo, ki prepoveduje uporabo stavbe v Solkanu, kjer se je preselilo šest invalidnih oseb. Inšpektorat je ocenil, da raba objekta kot stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine ni skladna z njenim gradbenim dovoljenjem, ki določa stavbo kot enostanovanjsko. Ta odločba je že sprožila pritožbo zavoda, ki je v procesu pritožbenih postopkov.

Zadnja odločba je zadela skupnost v naselju Žigoni v občini Renče – Vogrsko. Direktor Doma na Krasu, Goran Blaško, je potrdil prejetje odločbe, ki je po njegovih besedah pričakovana in identična prejšnji. Objekt je bil nedavno obnovljen in prilagojen za bivanje šestih ljudi, vendar se sooča z isto pravno dilemo glede namembnosti. Blaško je izpostavil, da bodo stanovalci lahko ostali v objektu, dokler ne bo izčrpan celoten pritožbeni postopek, kar so zagotovila tudi ministrstva za solidarno prihodnost ter za naravne vire in prostor.

Dom na Krasu se zdaj sooča s pravno nejasnostjo glede pravilne namembnosti svojih objektov, kar bi lahko imelo širše posledice za njihovo delovanje. Pritožbeni postopki bodo ključni za določitev prihodnosti teh stanovanjskih skupnosti in za zaščito pravic invalidnih stanovalcev. Zavod vztraja, da so objekte prilagodili za specifične potrebe prebivalcev, vendar njihova raba ni v skladu z obstoječim gradbenim dovoljenjem.

Ta situacija odpira vprašanja o ustreznosti zakonodaje in pravil, ki urejajo namembnost objektov za posebne družbene skupine. Potreba po primernih bivalnih enotah za ranljive skupine je pereča, vendar trenutni okvirji očitno ne nudijo dovolj fleksibilnosti za hitro prilagajanje na te potrebe.

Medtem ko potekajo pravni postopki, ostaja vprašanje, kako lahko sistem bolje podpira integracijo in bivanje ranljivih skupin v skupnosti. Pristojni organi in zavodi, kot je Dom na Krasu, bodo morali sodelovati pri iskanju rešitev, ki bodo zagotavljale spoštovanje zakonodaje in hkrati omogočale dostojno bivanje za vse državljane.

Ta primer poudarja potrebo po usklajenem pristopu med zakonodajnimi telesi, inšpekcijskimi službami in izvajalci socialnih storitev, da se zagotovi, da ranljive skupine ne postanejo žrtve pravnih vrzeli ali sistemskih pomanjkljivosti. Le tako bo mogoče zagotoviti, da se tudi najbolj ranljivi člani naše družbe počutijo sprejete in zaščitene v svojem domu.

Spletno uredništvo