Gorici za Evropsko prestolnico kulture: PRESEGANJE RAZLIK

Foto: ML

Nova Gorica je med šestimi slovenskimi mesti, ki se potegujejo za naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025. Svojo kandidaturo je pripravila skupaj z italijansko Gorico in jo predstavila na novinarski konferenci.

Vsebina prijavne knjige je nastajala tri leta, glavnina dela pa je bila opravljena lani. Na 60 straneh odgovarja na vseh 38 postavljenih vprašanj, ki jih bo novogoriška ekipa prihodnji teden zagovarjala pred mednarodno komisijo.

Foto: ML

Umetniški program, predstavljen v prijavni knjigi v predizboru, je osnutek in zasnova programa, ki ga bo Nova Gorica z Gorico razvila, v kolikor ji bo dodeljen naziv EPK. Vanj je vključenih 29 programov in projektov, 74 različnih partnerjev ter 15 partnerjev iz tujine. Celotna struktura programa je prepredena z vodilno temo, ki nosi naslov COME! Home, s katero vabi nazaj domov domačine, ki so se uveljavili v tujini.

Prijavna knjiga ali tako imenovani bid-book je zasnovana v obliki kroga, EPICentra, iz katerega izhajajo trije temeljni stebri. To so GO! Share, GO! Europe in GO!Green. “Osnovne teme za naše konfine izhajajo iz naše stvarnosti, vključno s spomini na preteklost in vizijami za prihodnost,” pravi vodja projekta Neda Rusjan Bric.

150 posameznikov in skupin na obmejnem območju je pripravilo več kot 250 različnih predlogov. Kar 70 odstotkov se jih dotika zgodovine in čezmejnih odnosov v prejšnjem stoletju.

Foto: ML

EPICenter je tudi programski sklop, ki je osredotočen na novogoriški in goriški Trg Evrope, ki naj bi postal skupna, središčna točka obeh mest. Tu naj bi v prihodnje postavili tudi manjšo stavbo, nekakšno vstopno točko v obe mesti, kjer bodo obiskovalci lahko dejansko začutili življenje ob meji, na meji in v dveh državah.

“Prebivalci istega območja drugače gledajo na zgodovinske dogodke, imajo drugačno interpretacijo teh dogodkov. Mogoče so jih tako učili v šolah ali so slišali to od prednikov. Če se želimo tudi v prihodnje bolje razumeti, moramo vedeti, kje so te razlike in na kakšen način jih lahko presežemo,” meni Neda Rusjan Bric.