Patricija Šulin, Primorka iz Nove Gorice, ki je odraščala v hribovski vasici Trnovo pri Gorici, je bila v preteklih petih letih poslanka SDS v Evropskem parlamentu. Na letošnjih evropskih volitvah bo Patricija Šulin ponovno kandidira na skupni listi SDS-SLS pod zaporedno številko 3.
Kot evropska poslanka je delala še posebej na področjih evropskih sredstev, prometa in turizma, torej temah, ki so še kako zanimive tudi za Severno Primorsko. Zaupana ji je bila priprava več poročil ali mnenj, med drugim za prihodnji Evropski socialni sklad + in Evropski globalizacijski sklad. Ena njenih prvih nalog kot poslanke je bilo vodenja postopka, v katerem je Slovenija konec leta 2014 dobila 18,4 milijona evrov pomoči iz Solidarnostnega sklada zaradi žleda.
Ga. Šulin, še posebej ste bili aktivni na področju evropskih financ. Bili ste članica odbora za proračun, tudi njegova podpredsednica in stalna poročevalka za enakost med spoloma, članica delovne skupine ELS za pripravo dolgoročnega proračuna in kar trikrat ste bili povabljeni, da zastopate Evropski parlament v pogajanjih s Komisijo in Svetom o letnem proračunu. Kaj si lahko obeta Slovenija glede evropskih sredstev?
Slovenija iz EU proračuna že vsa leta dobi več kot vanj vplača. Na Odboru za proračun smo se zavzeli, da bo Slovenija ostala neto prejemnica tudi v novem večletnem proračunu vse do leta 2027. V parlamentu smo se zavzeli, da bo dovolj sredstev na področjih, ključnih za našo prihodnost: torej za raziskave, inovacije, izobraževanje in zaposlovanje mladih in varnost, tako za varnost zunanjih evropskih meja kot tudi za varno in kakovostno hrano. Ker so znotraj Unije še zmeraj pomembne razlike v razvoju, sem bila odločno proti predlogu Evropske komisije, da zmanjša sredstva za kmetijstvo in kohezijo, torej na področjih pomembnih za Slovenijo, ko smo v delovni skupini evropske ljudske stranke pripravljali naša stališča za dolgoročni proračun v obdobju 2021-2027. Bodo pa pogajanja o evropskih sredstvih zelo intenzivna, saj se bodo zaradi Brexita zmanjšali evropski prihodki.
V Bruslju ste zagotovili sredstva za Slovenijo, kako pa vidite stanje v Sloveniji?
Skozi vseh pet let sem poleg parlamentarnega dela v Bruslju in Strasbourgu bila v zelo intenzivnem stiku s Slovenijo skozi številne okrogle mize in pogovorne večere širom po Sloveniji. Na ta način sem iz prve roke spoznala, kaj tare ljudi, pa tudi, kaj vse je bilo narejenega s pomočjo evropskih sredstev. Zadovoljna sem, ko vidim, da so predvsem občine in nekatera podjetja uspešna pri črpanju teh sredstev. To pomeni, da naše delo v Evropskem parlamentu, kjer se trudimo pridobiti ta sredstva, ni zaman. Hkrati pa sem tudi zadovoljna, da se s pomočjo teh sredstev izboljša življenje ljudi v teh krajih. Žal pa država črpa evropska sredstva zelo slabo in jih je do maja letos v tej finančni perspektivi počrpala le 20% in bojim se, da ji ne bo uspelo počrpati vseh, ki so nam na voljo.Evropska unija je denimo namenila skoraj za 100 milijonov evrov dodatnih sredstev za energetske obnove blokov in privatnih stanovanjskih hiš. Evropska investicijska banka podpira projekte za gradnjo neprofitnih stanovanj in tudi v tako bogati državi, kot je denimo Nemčija, so v Munchnu s pomočjo evropskih sredstev gradili neprofitna stanovanja. Glede starejših pa sem pred kratkim videla projekt, ki so ga izpeljali v Skandinaviji. Marsikdo živi v zelo oddaljenih koncih, daleč od zdravnika ali trgovine. Z evropskimi sredstvi so razvili projekt, ki jim omogoča, da ostajajo doma, a so hkrati v stiku z drugimi, tudi medicinskim osebjem in niso osamljeni.
Pred začetkom tega pogovora ste dejali, da se ljudje pogosto obrnejo na vas s vprašanji, kako pridobiti evropska sredstva. Kaj jim svetujete?
Najprej bi želela poudariti, da evropski poslanci soodločamo o tem, za katera področja bo namenjenih koliko sredstev in o osnovnih pogojih delovanja skladov, torej globalno. Ne odločamo in tudi nimamo vpliva pa na razne razpise, ki jih potem razpišejo ministrstva ali agencije. Najprej je treba vedeti, kaj bi radi naredili oz. kaj je treba narediti. Ali je to projekt, namenjen za spodbujanje turizma? Ali je to projekt, da se olajša življenje starejšim v oddaljenih krajih? Ali je to projekt, ki bi pomagal mladim, da se ostanejo ali se vrnejo v te kraje? Še najbolje je, če je to projekt, ki bi ga bili pripravljeni izvesti ali financirati tudi brez evropskih sredstev. To namreč pomeni, da ste zanj res zainteresirani in pripravljeni vlagati.
V Evropskem parlamentu ste opozorili na kar nekaj situacij, ko je evropska zakonodaja pomanjkljiva ali se slabo izvaja še posebej v škodo Slovenk in Slovencev, npr. o uporabi slovenščine pri čezmejni izmenjavi informacij o prekrških, o razlikah v kakovosti izdelkov med evropskimi državami. Ali menite, da je takšno opozarjanje učinkovito?
Poslanska vprašanja, deklaracije, pisma in okrogle mize so pomembno orodje opozarjanja na probleme, še posebej pa, ko imamo od tega škodo Slovenke in Slovenci. Pa ne le to, so tudi dokaz, da sem v stiku z ljudmi na terenu, da slišim njihove probleme in sem njihov glas v parlamentu. Zakoni morajo živeti v praksi in ne smejo biti le črka na papirju, naloga Evropske komisije pa je, da to nadzoruje in po potrebi države kršiteljice tudi postavi na zagovor. Preden začnemo sprejemati nove in nove zakone je najprej pomembno, da se obstoječi dobro izvajajo! Najnovejši primer, na katerega sem opozorila Komisijo, je direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ko nekateri slovenski vozniki oziroma lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških, storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku. Evropska komisija je v svojem odgovoru povedala, da pred poslanskim vprašanjem ni dobila uradne pritožbe glede izvajanja te direktive v Italiji ali Avstriji.Pred tem sem opozorila tudi na razlike v kakovosti izdelkov med vzhodnimi in zahodnimi državami ali pa na težave pri poslušanju slovenskega radia na Primorskem. Po vztrajnem opozarjanju na razlike v kakovosti izdelkov med zahodno in vzhodno Evropo je Evropska komisija leta 2017 boj proti neenaki kakovosti živil uvrstila med svoje delovne prioritete.
Turizem je pomembna slovenska gospodarska panoga. Kako je podprt na EU ravni, glede na to, da ste bili članica odbora za promet in turizem?
Za turistični sektor na voljo veliko evropskih sredstev iz različnih skladov, od regionalnega, kmetijskega, raziskovalnega, socialnega sklada itn. EU je izdala poseben vodnik, kjer je zelo pregledno in enostavno napisano, kaj vse je mogoče financirati na področju turizma s pomočjo evropskih sredstev in katera sredstva so na voljo občinam, podjetjem, socialnem podjetjem. Z evropskimi ukrepi za zaščito narave, ohranjanje kulturne dediščine in geografskega porekla se spodbuja trajnostni turizem. Po zaslugi EU je prišlo do odprtja letalskega trga, večje konkurence in znižanja cen. Tako si lahko več ljudi privošči turistična potovanja.
Veliko ste govorili o evropskih sredstvih. Ampak koristi, ki jih imamo v Sloveniji od EU so bistveno večje. Se tega dovolj zavedamo?
Res je, koristi, ki jih imamo v Sloveniji zaradi članstva v EU so bistveno več kot le evropska sredstva. Koristi ima prav vsak evropski prebivalec. Evropski notranji trg omogoča, da kupujemo izdelke v Sloveniji bolj poceni, slovenska podjetja pa lahko brez carin in birokracije prodajajo na 500 milijonskem trgu. Zaradi stabilnega evra se nam ni treba bati inflacije, kot je to bilo v preteklosti predno smo prevzeli evro valuto. Po Evropi je zdaj veliko lažje potovati kot včasih. Študirate, usposabljate in delate lahko kjerkoli v EU pod enakimi pogoji kot državljani te države. Glavna korist EU pa je 70 let miru. V prejšnjem stoletju sta v razmaku nekaj let v Evropi divjali dve svetovni vojni in pomorili na desetine milijonov ljudi. Včasih se mi zdi, da te koristi jemljemo kot nekaj samoumevnega. Brexit je dobro opozorilo, da nič ni samoumevno, ampak da je treba za EU vsak dan znova trdo delati. Zato je pomembno, da gremo na volitve. Voliti pomeni odločati o tem, kakšno EU želimo, ne pa dovoliti, da drugi odločajo za nas.
Za sedež v evropskem parlamentu na letošnjih volitvah kandidirate na skupni listi SDS-SLS pod zaporedno številko 3. Za kaj si boste prednostno prizadevali v novem mandatu evropske poslanke?
Evropejke in Evropejci smo v Evropski uniji pred številnimi izzivi, od migracij in varnosti, do ohranjanja narave in zagotavljanja človeka dostojnega življenja. Dela bo torej precej, pri čemer bi še posebej izpostavila: Varovanje zunanjih meja in si ne postavljati notranjih meja, saj Evropejce skrbi njihova varnost. Evropa je pod pritiskom zaradi povečanja števila beguncev in migrantov, ki prihajajo v EU, zato je potrebno hitreje ukrepati v primerih ilegalnih migrantov, tihotapcih in trgovcih z ljudmi. Skrbeti za enakomerni razvoj v EU in premagovanje razdeljenosti – med vzhodom in zahodom, severom in jugom, centrom in periferijo. Ta izziv bo aktualen že pri sprejemanju večletnega proračuna. EU temelji na solidarnosti, npr. kohezijska sredstva za pomoč manj razvitim regijam, ampak ta solidarnost je sedaj z raznimi nacionalnimi precej načeta. Boljše soočanje s staranjem prebivalstva v EU in skrb za starejše – Prebivalstvo v EU se stara, žal tudi v Sloveniji in tudi na Severni Primorski. Staranje še zdaleč ni le vprašanje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Zaščita okolja in spodbujanje gospodarstva – Turizem je v teh koncih zelo pomemben, njegov steber pa je neokrnjena narava. EU je že precej naredila za zaščito okolja in to je treba nadaljevati. Z bolj odločnim in enotnim ukrepanjem proti podnebnim spremembam ter manjšim negativnim okoljskim vplivom evropskih podjetij, bomo lahko predali čist planet naslednjim generacijam. Pri soočanju s temi izzivi želim ponuditi svoje izkušnje in znanje, zato kandidiram za evropsko poslanko. Kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji! Vabim vas, da se 26. maja udeležite evropskih volitev in mi na skupni listi SDS in SLS namenite vaš glas in obkrožite številko 3.
PR članek
